Oxford: Razlika med redakcijama

|postal_code_type = PostcodePoštna koda

'''Oxford''' (/ ɒksfərd /) je mesto v regiji jugovzhodnaJugovzhodna [[Anglija]] in mestna občina [[Oxfordshire|Oxfordshira]]. S 159.994<ref>{{Cite web|title = UK: 1000 Largest Cities by Population|url = https://thegeographist.wordpress.com/2013/11/23/largest-cities-uk-population/|website = The Geographist|accessdate = 2015-10-10}}</ref> prebivalci je 52. največje mesto v Združenem kraljestvu<ref>{{cite web|url=http://thegeographist.wordpress.com/2013/11/23/largest-cities-uk-population|title=United Kingdom: 1000 Largest Cities by population|accessdate=12 January 2014|date=November 2013|publisher=The Geographist}}</ref><ref name=metpop>{{cite web|url=http://www.espon.eu/export/sites/default/Documents/Projects/ESPON2006Projects/StudiesScientificSupportProjects/UrbanFunctions/fr-1.4.3_April2007-final.pdf#page=119|title=British urban pattern: population data|accessdate=7 August 2013|date=March 2007|format=PDF|work=ESPON project 1.4.3 Study on Urban Functions|publisher=European Spatial Planning Observation Network|page=119}}</ref> in eno najhitreje rastočih in najbolj etnično raznovrstnih mest. Oxford ima dobro gospodarsko osnovo. Njegova industrija vključujeIma avtomobilsko industrijo, izobraževanjeuniverzo, založništvo in, številne družbe informacijske tehnologije in znanstveno podprta podjetja. Mesto je znano po vsem svetu kot sedež [[Univerza v Oxfordu|Univerze v Oxfordu]], ki je najstarejša univerza v angleško govorečem svetu. Zgradbe v Oxfordu kažejo vsa angleška arhitekturna obdobja od poznega obdobja Sasov. Oxford je znan kot "mesto sanjajočih [[Fiala (arhitektura)|fial]]", izraz, ki ga skoval [[pesnik]] [[Matthew Arnold]].

Oxford je bil prvič naseljen v obdobju [[Sasi|Sasov]] in je bil sprva znan kot "Oxenaforda", kar pomeni "[[ Brod (prehod)|prehod]] govedi" (po angleško) <ref>{{citation |title=The Place-Names of Oxfordshire, Part 1 |author=Margaret Gelling |isbn=0-521-04916-4}}</ref>. Temelji na delu "Chronicon ex chronicis" FlorenceFlorencea WorcesterWorcestra; v tistem času so bili prehodi pogostejši kot [[most]]ovi. Kraj se je začelnastal z ustanovitvijo prehoda volov čez reko okoli leta 900. V 10. stoletju je Oxford postal mestokraj pomembne vojaške meje med kraljestvoma Mercija in Wessex, vanj pa naj bi večkrat vdrli [[Danci (germansko pleme)|Danci]].

Oxford je bil močno poškodovan med vdorom Normanov leta 1066. Po osvojitvi je bilo mesto dodeljeno guvernerju Robertu D'Oylyju, ki je odredil gradnjo gradu kot potrditev normanske oblasti na tem območju. Grad verjetno ni bil nikoli uporabljen za vojaške namene, njegovi ostanki so se ohranili vse do danes. D'Oyly je v gradu ustanovil samostansko skupnost, saj je bil sestavljen iz kapele in bivalnih prostorov za menihe (''sveti Jurij v gradu''). Skupnost ni nikoli postala velika, vendar je bila eno najstarejših mest formalnega izobraževanja v Britaniji. Leta 1139 je Geoffrey iz Monmoutha napisal zgodovino kraljev Britanije (''History of the Kings of Britain''), zbirkezbirko Arturjevih legend. <ref>Chris Andrews, David Huelin; ''Oxford. Introduction & Guide''; Oxford 1986</ref>

Univerza v Oxfordu je prvič omenjena v zapisih iz 12. stoletja. Od stotin hišstavb za študente, ki so zrasle po mestu, je ostala le St. Edmund Hall (okoli 1225). Je zadnja ohranjena srednjeveška dvorana na univerzi. Prvi oxfordski [[kolidž]]i so bili University College (1249), Balliol (1263) in Merton (1264). Ustanovljeni so bili, ko so Evropejci začeli prevajati spise grških filozofov. Ti spisi so spremenili evropsko ideologijo, navdahnjeni z znanstvenimi odkritji in napredkom v umetnosti, ko je družba začela gledati na nov način. Kolidže v Oxfordu je podprla Cerkev v upanju, da bodo uskladili [[antična grška filozofija|grško filozofijo]] in [[krščanska teologija|krščansko teologijo]]. Razmerje med neakademskim prebivalstvom in akademsko skupnostjo je bilo pogosto neprijetno – kar 93 študentov in meščanov je bilo ubitih 10. februarja 1355 v nemirih na dan svetega Sholastika (spor v gostilni med dvema študentoma in gostilničarjem je sprožil nemire, ki so trajali dva dni, posledica je bila več privilegijev in svoboščin akademskih ustanov nadv mestommestu).

[[Stolnica v Oxfordu]] je enkratenenkratna primer združitvezdružitev kapele kolidža in stolnice. Prvotno samostanska cerkev svete Fridesvide je bila razširjena in vključena v Kardinalov kolidž tik pred spremembo v Kristusovo cerkev leta 1546, od takrat pa je bila stolnica Oxfordske škofije.

Oxfordskim mučenikom so leta 1555 sodili zaradi [[herezija|herezije]] oziroma njihovih verskih prepričanj in učenja inter jih nato zažgali na grmadi na današnji ulici Broad. Trije mučenci so bili škofje Hugh Latimer, Nicholas Ridley ter nadškof Thomas Cranmer. <ref>{{cite web|url=http://clark.wscal.edu/oxfordmartyrs.php|title=Ridley, Latimer, and Cranmer: the Oxford Martyrs|publisher=Westminster Seminary California|accessdate=25 May 2014}}</ref> Spomenik mučenikov stoji v bližini za vogalom, na severu svetega Tilna.

V 19. stoletju je polemika, okolipovezana z ''Oxfordskegaoxfordskim gibanjagibanjem'' v anglikanski cerkvi opozorila na mesto kot središče teološke misli.

Lokalna vlada v Oxfordu je bila prenovljena z zakonom o občinskih družbah leta 1835, razširili so meje občine z vključitvijo majhnega območja vzhodno od reke Cherwell. Meje so se še razširile leta 1889, ko so dodali območja Grandpont in New Hinksey, južno od reke Temze, kiko so bile prenesene iz Berkshira v Oxfordshire. Hkrati sta bila dodana Summertown in zahodni del Cowleyja. Leta 1890 je Oxford postal okrožje. <ref name=boundaries>{{cite book|authors=Eleanor Chance, Christina Colvin, Janet Cooper, C J Day, T G Hassall, Mary Jessup and Nesta Selwyn|chapter=Boundaries|title=A History of the County of Oxford: Volume 4, the City of Oxford|editors=Alan Crossley and C R Elrington|series=Victoria County History|date=1979|pages=260–264|accessdate=30 December 2015|url=http://www.british-history.ac.uk/vch/oxon/vol4/pp260-264}}</ref>

[[File:Oxford City Birdseye.jpg|thumb|right|250px|Pogled na centersredišče Oxforda]]

Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] se je število prebivalcev Oxforda spremenilo. Število članovČlanov univerze je bilo precej manjšemanj, tudi študentov, profesorjev in osebja. Nekatere prostore kolidžev so zasedli vojaki, ki so se usposabljali. Med vojno je bilo v mestu tudi mnogo ranjenih in invalidov, ki so jih zdravili v novih bolnišnicah in so bili nastanjeni v univerzitetnih stavbah, tudi v šoli, mestni hiši in kolidžu Somerville. <ref>{{Cite book|title = History of the University of Oxford: Volume VIII: The Twentieth Century - Oxford Scholarship|url = http://www.oxfordscholarship.com/view/10.1093/acprof:oso/9780198229742.001.0001/acprof-9780198229742|doi = 10.1093/acprof:oso/9780198229742.001.0001}}</ref>

Tudi v 1920-ih so gospodarstvo in družbe v Oxfordu doživeli veliko preobrazbo. William Morris je ustanovil Morris Motors za množično proizvodnjo avtomobilov v Cowleyju, na jugovzhodnem robu mesta. Leta 1970 je v Cowleyju v Morris Motors in Pressed Steel Fisher delalo več kot 20.000 ljudi. V tem času je bil Oxford mesto dveh polovic: univerzitetno mesto na zahodu Magdalenskega mostu in avtomobilsko mesto na vzhodu. Duhovita je primerjava, da je "Oxford na levem bregu CowleyaCowleyja". V letih 1980 in 1990 so ljudje v Cowleyju izgubljali delovna mesta po propadu podjetja British Leyland, a zdaj uspešno izdeluje Mini za BMW. Veliko območje prvotne tovarne avtomobilov v Cowleyju je bilo leta 1990 porušeno in je zdaj mesto Business Park Oxford. <ref>{{cite web|url=http://www.library.hbs.edu/go/oxfordbg.html|title=Oxford Business Group Country Reports|work=hbs.edu}}</ref>

Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bil Oxford obvarovan nemških letalskih napadov, morda zaradi pomanjkanja težke industrije, kot so jeklarne in ladjedelništvo. Bil pa je cilj beguncev, ki so bežali iz Londona in drugih mest. Univerzitetni kolidži so bili začasne vojašnice in območja usposabljanjaza usposabljanje vojakov pred razporeditvijo. <ref>{{cite web|url=http://www.bnc.ox.ac.uk/345/brasenose-college-archives-and-history-38/college-life-214/college-life-in-wartime-421.html|title=College life in wartime|author=Neil Harvey|work=ox.ac.uk}}</ref>

Druga oxfordska univerza, Oxford Brookes University, prej Oxford School of Art, nato Oxford Politehnika, ki stoji na Headington HillHillu, je dobila svojo listino leta 1991 in je bila v zadnjih desetih letih izbrana za najboljšo novo univerzo v Veliki Britaniji. <ref>Oxford Brookes University, [http://www.brookes.ac.uk/about-brookes/results-and-achievements/awards-and-rankings/ 'Awards and Rankings']. Retrieved 19 August 2013.</ref> Imenovana je v čast ustanovitelja šole Johna Henryja Brooksa.

Prihod priseljenskih delavcev v tovarne in bolnišnice, nedavno priseljevanje iz južne Azije in velikaveliko študentov dajejo Oxfordu opazno svetovljansko naravopodobo, zlasti na območjih Headington in Cowley Road s svojimi številnimi bari, kavarnami, restavracijami, etničnimi trgovinami in prodajalnami s hitro hrano ter letnimletno prireditvijo Cowley Road Carnival. Oxford je eno izmed najbolj raznolikih majhnih mest v Veliki Britaniji: zadnja ocena prebivalstva za [30] leto 2005 je pokazala, da je 27 % prebivalstva iz etničnih manjšin, vključnoskupaj s 16,2 % nebelih etničnih skupin. Te številke seveda ne upoštevajo več nedavnih mednarodnih priseljencev v mesto.

Oxford je 39 km severozahodno od Readinga, 42 km severovzhodno od Swindona, 58 km vzhodno od Cheltenhama in 69 km vzhodno od [[Gloucester, Anglija|Gloucestra]], 47 km jugozahodno od Milton Keynsa, 61 km jugovzhodno od Eveshama, 69 km južno od Rugbyja in 82 km severozahodno od Londona. Reki Cherwell in [[Temza]] (včasih znana kot Isis, lokalno iz latinskega imena ''Thamesis'') tečeta skozi Oxford južno od mestnega središča.

Oxford ima zmerno morsko podnebje ("CFB", kipo ga sistemsistemu [[Köppnova podnebna klasifikacija |KÖPPEN]]). Padavine so enakomerno porazdeljene vse leto in jih zagotavlja predvsem vremenski sistem, ki prihaja z [[Atlantik]]a. Najnižja temperatura v Oxfordu je bila –16,6 °C januarja 1982, najvišja pa 35,6 °C avgusta 2003 med evropskim vročinskim valom leta 2003.

Oxford je bil v preteklosti pomembno pristanišče na [[Temza|Temzi]] na odseku reke, ki se imenuje Isis; komisija Oxford-Burcot je v 17. stoletju poskušala izboljšati plovnost v Oxfordu. <ref>{{cite book |title=The Thames Highway: Volume II Locks and Weirs |author=Thacker, Fred. S. |location= Newton Abbot |publisher=David and Charles |origyear= 1920 |year=1968 |isbn= |oclc= }}</ref> Zapornici Iffley in Osney ležita v mejah mesta. V 18. stoletju je bil zgrajen kanal Oxford za povezavo Oxforda zs Srednjo Anglijo (Midlands)<ref>{{cite book |title=The Oxford Canal |first=Hugh J. |last=Compton |location=Newton Abbot |publisher=David & Charles |year=1976 |isbn=978-0-7153-7238-8 <!--not the correct OCLC number. Doesn't turn up anything as an LCCN either… |oclc=76-54077-->}}</ref>

Komercialni promet je tekel po reki in, kanal so uporabljali za rekreacijo. V Oxfordu je bilo podjetje Salters Steamers (ustanovljeno leta 1858), ki je bil vodilni graditelj tekmovalnih čolnov. Imeli so pomembno vlogo pri popularizaciji čolnarjenja na Zgornji Temzi. Podjetje opravlja linijski prevoz iz Folly Bridgea dolvodno do Abingdona in drugod.

Oxford ima raznovrstno gospodarstvo, ki vključuje proizvodnjo, založništvo in znanstveno utemeljenopodprto industrijo, pa tudi izobraževanje, raziskave in turizem.

Prisotnost univerze je povod za številna znanstvena in tehnološka podjetja, vključnotudi Oxford Instruments, Research Machines in Sophos. Univerza je ustanovila Isis Innovation v letu 1987 za pospeševanje prenosa tehnologij. Science Park Oxford je bilabil ustanovljen leta 1990, Begbroke Science Park, ki je v lasti univerze, leži severno od mesta.

Pivovarne imajo v Oxfordu dolgo zgodovino. Več kolidžev je imelo zasebne pivovarne, med katerimi je Brasenose preživela do leta 1889. V 16. stoletju so bile pivovarne in sladarne najbolj priljubljene trgovine v mestu. Pivovarne so bile vna ulici Brewer Street in Paradise Street, v bližini gradu Mill Stream.

SwanovaSwan's Nest Brewery, pozneje Swan Brewery, je bila ustanovljena v začetku 18. stoletja v Paradiseulici StreetParadise in je leta 1795 pridobila William Hall. Pivovarna je postala znana kot Hall's Oxford Brewery, ki je prevzela druge lokalne pivovarne. Pivovarna Hall je plod Samuel Allsopp & Sons iz leta 1926. <ref>{{cite book|last=Richmond|first=Lesley|last2=Turton|first2=Alison|year=1990|title=The Brewing industry: a guide to historical records|isbn=978-0-7190-3032-1|page=165|url=https://books.google.com/books?id=NB8NAQAAIAAJ&pg=PA165&lpg=PA165&dq}}</ref>

Oxford ima številne turistične zanimivosti, mnoge pripadajo univerzi in kolidžem. Več je tudi znanih ustanov, v centrusredišču mesta jesta stolp Carfax in univerzitetna cerkev svete Marije Device, oba ponujata pogled na mestne fiale. V zgodovinskem Covered Market je mnogo turističnih trgovin. Poleti je priljubljeno veslanje s posebnimi čolni po Temzi/Isis in reki Cherwell.

[[Univerza v Oxfordu]] je najstarejša univerza v angleško govorečem svetu in ena najbolj znanih in uglednih visokošolskih ustanov po svetu. Za vsako razpoložljivo mesto je v povprečju pet vlog, privabi 40 % svojega akademskega osebja in 15 % študentov iz tujine. <ref name="autogenerated1">{{cite web|url=http://www.ox.ac.uk/about_the_university/facts_and_figures/index.html|title=Facts and figures|work=ox.ac.uk}}</ref> TrenutnoUvrščena je uvrščena na peto mesto med univerzami na svetu po QS svetovni lestvici QS, <ref>[http://www.topuniversities.com/university-rankings/world-university-rankings/2011 QS World University Rankings – Topuniversities<!-- Bot generated title -->]</ref> za njenim glavnim tekmecem v Združenem kraljestvu, univerzo v Cambridgeu.

OxfordskiOxfordsko centersredišče mesta ima veliko trgovin, več gledališč in drsališče. Zgodovinske stavbe so priljubljena tarčapriljubljene za fotografe, filmske in televizijske ekipe.

Središče mesta je sorazmerno majhno in osredotočeno na Carfax, križišče, ki ga sestavljajo ulica Cornmarket (pešcona), ulicaulice Queen (delno za pešce), St. Aldate in High. Ulici Cornmarket in Queen imata različne verige trgovin, pa tudi nekaj neodvisnih trgovcev na drobno, najstarejša je Boswell, ki je bila ustanovljena leta 1738. St. Aldate ima tudi nekaj trgovin, vendar je več stavb lokalnih skupnosti, [[mestna hiša]], mestna policijska postaja in drugi uradi. High (beseda ulica se tradicionalno izpusti) je najdaljša od štirih ulic in ima sicer vrsto trgovin, predvsem pa univerzitetne stavbe in kolidže.

Blackwellova knjigarna je velika, zanjo trdijo, da ima največji enotni prostor, namenjen za prodajo knjig v celotni Evropi, polno prostorov Norrington soboRoom (930 m²). <ref>{{cite web|url=http://www.britainexpress.com/cities/oxford/blackwells.htm|title=Blackwell's Books, Oxford|publisher=britainexpress.com|accessdate=25 May 2014}}</ref>

Obiskovalci se lahko pridružijo vodenemu ogledu knjižnice, dela zgodovinskih prostorov, vključno s TeološkoTeološke šole (Divinity School) iz 15. stoletja, srednjeveškosrednjeveške knjižnicoknjižnice vojvode Humfreyja in Radcliffe CameroCamere.

V Oxfordu so številni [[muzej]]i, [[galerija (umetnost)|galerije]] in zbirkzbirke, ki so večinoma brez vstopnine in so glavne turistične znamenitosti. Večina so oddelki Univerze v Oxfordu.

File:Sheldonian_Theatre_2_(5650352876).jpg|GledališčeSheldonovo Sheldoniangledališče

Oxford je pobraten z mesti:<ref name="Oxford twinnings">{{cite web|url=http://www.oxford.gov.uk/PageRender/decAC/Town_twinning_occw.htm|title=Oxford's International Twin Towns|accessdate=24 January 2015|work=Oxford City Council|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150109003504/http://www.oxford.gov.uk/PageRender/decAC/Town_twinning_occw.htm|archivedate=9 January 2015}}</ref>: