Ludvik Nemški: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →Spor s Karlom Plešastim: slog |
→Spor s Karlom Plešastim: Ponovna delitev cesarstva |
||
Vrstica 38:
Leta 855 je cesar Lotar umrl. Ludvik in Karel sta začela za nekaj časa sodelovati in kovati načrte za delitev bratovega kraljestva. Pri tem so ju ovirali Lotarjevi sinovi Lotar II., ki je dobil Lotaringijo, Ludvik II. Italijanski, ki je dobil cesarski naslov in langobardsko železno krono, in Karel Provansalski. Leta 868 so se v Metzu dogovorili o dokončni delitvi Lotaringije. Ko je Lotar II. leta 869 umrl, je bil Ludvik Nemški težko bolan, njegova vojska pa se je vojskoval z Moravci, zato je Karlu Plešastemu uspela prisvojitev celega kraljestva. Ko je Ludvik Nemški ozdravel, je bratu zagrozil z vojno. Sledil je podpis Meersenske pogodbe, s katero so Turingijo razdelili med zahtevnike.
==Ponovna delitev cesarstva==
Zadnja leta je Ludvikove vladavine so zaznamovali upori nekaterih sinov. Najstarejši sin, Karlman, se je uprl leta 861 in ponovno dve leti kasneje. Po njem se je zgledoval drugi sin, Ludvik, kateremu se je pridružil brat Karel. Ludvik je bil leta 864 prisiljen odstopiti Bavarsko sinu Karlmanu, ki je nekoč tam že vladal kot očetov podkralj. Naslednje leto (865) je Ludvik razdelil še preostali del kraljestva. Saško, Frankonijo in Turingijo je dal Ludviku Mlajšemu, Švabsko in Retijo pa Karlu Debelemu. Novica, da je cesar Ludvik II. Italijanski umrl, je povzročila spravo med očetom in sinovi in Ludvikov poskus, da bi cesarsko krono dobil za svojega sina Karlmana. Načrte sta preprečila Ludvik II., ki sploh ni umrl, in njegov stari tekmec Karel Plešasti.
Ludvik Nemški se je začel pripravljati na vojno in 28. avgusta 876 v [[Frankfurt]]u umrl. Pokopali so ga v opatiji [[Lorsch]]. Za seboj je pustil tri sinove in tri hčerke. Sinovi so spoštovali delitev kraljestva, ki je bila sklenjena deset let pred tem, kar je bilo v tistih časih nekaj neobičajnega.
Ludvika Nemškega se šteje za najbolj kompetentnega vnuka Karla Velikega. Njegovo kraljestvo je bilo kljub napadom Skandinavcev, Ogrov, Slovanov in drugih dokaj varno. Živel je v tesnem zavezništvu s cerkvijo, do katere je bil zelo velikodušen, in izvajal njene načrte za pokristjanjevanje podjarmljenih sosedov.
==Sklici==
| |||