Ludvik Nemški: Razlika med redakcijama

dodanih 1.776 zlogov ,  pred 3 leti
→‎Državljanska vojna (840-843): Spor s Karlom Plešastim
(Državljanska vojna)
(→‎Državljanska vojna (840-843): Spor s Karlom Plešastim)
==Državljanska vojna (840-843)==
Ko je cesar Ludvik Pobožni leta 840 umrl in je Lotar zase zahteval celo cesarstvo, se je Ludvik Nemški povezal s svojim polbratom Karlom Plešastim in v [[bitka pri Fontenoyu|bitki pri Fontenoyu]] junija 841 porazil Lotarja in njegovega nečaka [[Pipin II. Akvitanski|Pipina II. Akvitanskega]]. Junija 842 so se bratje sestali na mirovnih pogajanjih na otoku na Saoni. Vsak od njih je imenoval štirideset predstavnikov, ki bi določili meje njihovega kraljestva. Pogajanja so se končala s podpisom [[Verdunska pogodba|Verdunske pogodbe]] avgusta 843. Ludvik je dobil večino ozemlja vzhodno od Rena (Vzhodnofrankovsko kraljestvo) in pokrajine okoli [[Speyer]]ja, [[Worms]]a in [[Mainz]]a na levem bregu reke. V njegovo kraljestvo so bile vključene Bavarska z glavnim mestom [[Regensburg]], [[Turingija]], [[Frankonija |Frankonija]] in [[Saška]]. Ludvika se zato lahko šteje za ustanovitelja Nemškega kraljestva, čeprav so bili njegovi napori za ohranil enotnost države, jalovi. Leta 842 je zatrl vstajo [[stelingi|stelingov]] na Saškem, leta 844 pa podjarmil [[Obodriti|Obodrite]] in usmrtil njihovega kneza [[Gozmovil]]a. Turingijski vojvoda Tahulf je zatem krenil na pohod proti [[Čehi|Čehom]], [[Moravče (razločitev)|Moravcem]] in drugim plemenom, pri obrambi severnih meja pred pustošenjem [[Vikingi|Vikingov]] pa Ludvik ni bil najbolj uspešen.
 
==Spor s Karlom Plešastim==
Ludvik Nemški je leta 852 je poslal svojega sina [[Ludvik Mlajši|Ludvika Mlajšega]] v Akvitanijo, kjer je med plemstvom naraščalo nezadovoljstvo nad vladavino Karla Plešastega. Sin se je na pot odpravil šele leta 854 in se že naslednje leto vrnil. Leta 853 in naslednjih nekaj let se je Ludvik Nemški večkrat poskušal dokopati do prestola Zahodnofrankovkega kraljestva, kjer so bili, po pisanju Fuldskih letopisov (Annales Fuldenses), podložniki razočarani nad kruto vladavino Karla Plešastega. Na spodbudo svojih nečakov Pipina II. Akvitanskega in kralja Karla Provansalskega je Ludvik Nemški leta 858 napadel bratovo kraljestvo. Karel Plešasti zaradi nasprotovanja plemstva ni uspel zbrati svoje vojske in je pobegnil v Burgundijo. Tega leta je Ludvik izdal listino z datumom »prvo leto vladavine v Zahodni Franciji«. Zaradi izdaj in dezertacij v njegovi vojski in lojalnosti akvitanskih škofov do Karla Plešastega, je Ludvikov podvig propadel in se končal s podpisom mirovne pogodbe v Koblenzu 7. junija 860.
 
Leta 855 je cesar Lotar umrl. Ludvik in Karel sta za nekaj časa začela sodelovati in kovati načrte za delitev bratovega kraljestva. Pri tem so ju ovirali Lotarjevi sinovi Lotar II., ki je dobil Lotaringijo, Ludvik II. Italijanski, ki je dobil cesarski naslov in langobardsko železno krono, in Karel Provansalski. Leta 868 so se v Metzu dogovorili o dokončni delitvi Lotaringije. Ko je Lotar II. leta 869 umrl, je bil Ludvik Nemški težko bolan, njegova vojska pa se je vojskoval z Moravci, zato je Karlu Plešastemu uspela prisvojitev celega kraljestva. Ko je Ludvik Nemški ozdravel, je bratu zagrozil z vojno. Sledil je podpis Meersenske pogodbe, s katero so Turingijo razdelili med zahtevnike.
 
==Sklici==
28.517

urejanj