Ludvik Nemški: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Delitev cesarstva |
Državljanska vojna |
||
Vrstica 30:
Pobudnik tretje državljanske vojne, ki se je začela leta 839, je bil Ludvik Nemški. Zaradi pasu ozemlja, ki ga je dobil brat Karel, je Ludvik ponovno napadel Alemanijo. Oče se tokrat ni tako hitro odzval in Karel je bil prisiljen na umik na skrajni jugovzhodni del njegovega kraljestva, v [[Panonska marka|Panonsko marko]]. Nazadnje so s silo sklenili mir.
==Državljanska vojna (840-843)==
Ko je cesar Ludvik Pobožni leta 840 umrl in je Lotar zase zahteval celo cesarstvo, se je Ludvik Nemški povezal s svojim polbratom Karlom Plešastim in v [[bitka pri Fontenoyu|bitki pri Fontenoyu]] junija 841 porazil Lotarja in njegovega nečaka [[Pipin II. Akvitanski|Pipina II. Akvitanskega]]. Junija 842 so se bratje sestali na mirovnih pogajanjih na otoku na Saoni. Vsak od njih je imenoval štirideset predstavnikov, ki bi določili meje njihovega kraljestva. Pogajanja so se končala s podpisom [[Verdunska pogodba|Verdunske pogodbe]] avgusta 843. Ludvik je dobil večino ozemlja vzhodno od Rena (Vzhodnofrankovsko kraljestvo) in pokrajine okoli [[Speyer]]ja, [[Worms]]a in [[Mainz]]a na levem bregu reke. V njegovo kraljestvo so bile vključene Bavarska z glavnim mestom [[Regensburg]], [[Turingija]], [[Frankonija |Frankonija]] in [[Saška]]. Ludvika se zato lahko šteje za ustanovitelja Nemškega kraljestva, čeprav so bili njegovi napori za ohranil enotnost države, jalovi. Leta 842 je zatrl vstajo [[stelingi|stelingov]] na Saškem, leta 844 pa podjarmil [[Obodriti|Obodrite]] in usmrtil njihovega kneza [[Gozmovil]]a. Turingijski vojvoda Tahulf je zatem krenil na pohod proti [[Čehi|Čehom]], [[Moravče (razločitev)|Moravcem]] in drugim plemenom, pri obrambi severnih meja pred pustošenjem [[Vikingi|Vikingov]] pa Ludvik ni bil najbolj uspešen.
==Sklici==
| |||