Arktični led: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m added Category:Arktika using HotCat
m naslovi
Vrstica 1:
'''Arktični led''' je pokrov ledu v [[Arktičnem Oceanu]] in okolici. Arktični led je podvržen rednemu sezonskemu ciklu ko se spomladi in poleti led tali in do sredine septembra doseže minimum, nato pa se poveča debelina ledu v času jeseni in zime. Poletni ledeni pokrov je manjši za 50% od zimskega pokrova.<ref>[http://arctic.atmos.uiuc.edu/cryosphere/ Polar Sea Ice Cap and Snow – Cryosphere Today], University of Illinois</ref> Nekaj ledu preživi iz enega leta v drugo. Trenutno 28% arktičnega ledu je večletni led,<ref>[http://nsidc.org/arcticseaicenews/2008/040708.html Arctic Sea Ice News & Analysis – April 2008]</ref> in je debelejši od sezonskega ledu: do 3-4 metrov (9,8-13,1 ft) debelejši na velikih območjih, z grebeni do 20 metrov (65,6 ft) debele. Kot tudi redni sezonski cikel je bil temeljni trend upadanja ledu na Arktiki v zadnjih desetletjih.
 
==Klimatski pomen==
Vsebina
===Energetska bilanca===
1. Podnebni pomen
1.1 Učinki energetskega bilanca
1.2 Hidrološki učinki
1.3 Odden (Norveška beseda za površino)
2. Obseg in volumen ledu in njihovi trendi
3. Poglej tudi
4. Reference
5. Zunanje povezave
 
Podnebni pomen
1. Učinki energetskega bilanca
[[Morski led]] ima pomemben vpliv na ravnovesje toplote polarnega oceana, saj izolira (relativno) toplo morje od hladnejši zrak kar zmanjšuje toplotne izgube iz oceana. Morski led je visoko odseven, odbije 60% sončnih sevanj ko ni pokrit s snegom in 80% ko je pokrit s snegom. To pomeni da je veliko večja odbojnost ledu kot odbojnost morja ( okoli 10 % ) in s tem prav tako vpliva na absorpcijo sončne svetlobe na površini.<ref name="Buixade Farre 2014">{{cite journal |first1=Albert |last1=Buixadé Farré |first2= Scott R. |last2= Stephenson|first3= Linling|last3=Chen|first4=Michael |last4=Czub |first5= Ying|last5=Dai |first6=Denis |last6=Demchev |first7= Yaroslav |last7=Efimov |first8=Piotr |last8=Graczyk |first9=Henrik |last9=Grythe |first10=Kathrin |last10=Keil |first11= Niku|last11=Kivekäs|first12=Naresh |last12=Kumar |first13=Nengye |last13=Liu |first14=Igor |last14=Matelenok |first15= Mari|last15=Myksvoll |first16=Derek |last16= O'Leary |first17=Julia |last17=Olsen |first18= Sachin|last18=Pavithran .A.P. |first19=Edward |last19=Petersen |first20=Andreas |last20=Raspotnik |first21=Ivan |last21=Ryzhov |first22=Jan |last22=Solski|first23= Lingling|last23=Suo|first24=Caroline |last24=Troein|first25=Vilena |last25=Valeeva|first26=Jaap |last26=van Rijckevorsel |first27=Jonathan |last27=Wighting |date= 16 October 2014 |title=Commercial Arctic shipping through the Northeast Passage: Routes, resources, governance, technology, and infrastructure |journal=[[Polar Geography]] |publisher= [[Taylor & Francis]] |page=14 |doi= 10.1080/1088937X.2014.965769 |url=http://dx.doi.org/10.1080/1088937X.2014.965769 |archiveurl= http://web.archive.org/web/20151205092242/http://gfzpublic.gfz-potsdam.de/pubman/item/escidoc:676888:6/component/escidoc:826920/676888.pdf |archivedate=December 5, 2015 |deadurl=no }}</ref>{{citation needed|reason=More references need to be cited to support this paragraph|date=December 2015}}
 
2. ===Hidrološki učinki===
Cikel morskega ledu je pomemben vir goste vode ( fiziološke raztopine) " Voda od spodaj". Medtem ko zmrzuje voda se izloči vsebnost soli in led je čist. Preostala površina vode postane gosta z dodatno soljo, potone in vodi k proizvodnji gostih vodnih mas , kot so North Atlantic Deep Water. Ta proizvodnja goste vode je dejavnik pri ohranjanju termohalinske cirkulacije, in natančen prikaz teh procesov je pomemben za podnebje.
 
3. Odden (Norveška beseda za površino)
1.3 ===Odden (Norveška beseda za površino)===
Na ključnem področju Arktike , tvori prevladujoči tip ledu nad celotno regijo , tako imenovani Odden ledeni jezik (led v obliki palačinke) v Grenlandskem morju. Odden (Norveška beseda za površino) raste vzhodno od glavnega roba ledu grenlandskega morja v bližini 72-74° N pozimi zaradi zelo hladnih površinskih hladnih vod v toku Jan Mayen, ki preusmerijo nekaj vode vzhodno od vzhodno grenlandskega toka na tej zemljepisni širini. Večina starega ledu pot nadaljuje proti jugu, s pomočjo pregona vetra, tako da se v izpostavljeni hladni vodni odprtini ustvarijo nove oblike ledu (kot so oblike palačink) v nemirnem morju.
 
==Obseg in volumen ledu in njihovi trendi==
 
Evidence Arktičnega morskega ledu iz Hadley Centre Združenega kraljestva za podnebne napovedi in raziskave segajo na prelom 20. stoletja, čeprav je kakovost podatkov pred letom 1950 sporna. Zanesljive meritve morskega ledu so se začele v satelitski dobi. V poznih 1970-ih je Scanning Multichannel Microwave Radiometer (SMMR) na Seasat (1978) in Nimbus (1978-87) sta satelita pridobila informacije, neodvisne od sončne svetlobe ali meteoroloških razmer. Pogostost in natančnost meritve se je izboljšala v leta 1987, z uvedbo DMSP F8 posebnega mikrovalovnega senzorja/ tipa SSMI. Tako so ocenili morsko območje ledu in obseg ledu na njem, pri čemer so ugotovili da vsaj 15% morja prekriva led.
Vrstica 29 ⟶ 19:
 
Trendi iz leta 1979 do 2002 so bili statistično značilno zmanjšanje arktičnega morskega ledu na -2,5% ± 0,9% na desetletje v 23 letih.<ref name = "Cavalieri">Cavalieri et al. 2003.</ref> Klimatski modeli simulira ta trend v letu 2002.<ref name = "Harvard">{{cite journal|last1=Gregory|first1=J. M.|title=Recent and future changes in Arctic sea ice simulated by the HadCM3 AOGCM|journal=Geophysical Research Letters|volume=29|pages=2175|date=2002|doi=10.1029/2001GL014575|bibcode=2002GeoRL..29x..28G|issue=24}}</ref> Septembrski minimum ledu meri trend za obdobje 1979-2011, v 32 letih se je led zmanjšal za 12% na desetletje.<ref name = "Sept2011">[http://nsidc.org/arcticseaicenews/2011/10/ National Snow and Ice Data Center]</ref> V letu 2007 se je obseg ledu zmanjšal za več kot milijon kvadratnih kilometrov. Po satelitskih podatkih je bila površina ledu 4,140,000 km2 ( 1.600.000 kvadratnih milj ). Nove raziskave kažejo da se Arktični morski led topi hitreje od napovedih 18-ih računalniških modelov Medvladnega foruma o Podnebnih Spremembah, ki se je uporabil pri pripravi za oceno leta 2007.<ref>[http://www.ucar.edu/news/releases/2007/seaice.shtml|NCAR and NSIDC "Arctic Ice Retreating More Quickly Than Computer Models Project"]</ref> V letu 2012 je bil dosežen nov nizki rekord okoli 3.500.000 km2 ( 1.400.000 sq mi).<ref>http://www.ijis.iarc.uaf.edu/en/home/seaice_extent.htm, as of Sept. 17, 2012.</ref><ref>{{cite news| url=http://www.smh.com.au/environment/climate-change/staggering-arctic-ice-loss-smashes-melt-records-20120917-260zu.html | work=The Sydney Morning Herald | title='Staggering' Arctic ice loss smashes melt records}}</ref>
 
 
V splošni masni bilanci je obseg morskega ledu odvisen od debeline in ploskovnega obsega mase. Medtem ko je satelitska era omogočila boljše merjenje trendov v ploskovni meri,so natančne meritve debeline ledu še vedno izziv. Kljub temu, skrajna izguba morskega ledu poleti in počasna zaledenitev, napoveduje nižjo rast morskega ledu v jeseni in zimi, led ki nastaja pa je precej tanek. Ker je vedno več tanjših plasti ledu, imajo večji vpliv zaradi obsežnih zlomov morskega ledu nastajajo nestabilne nevihte s turbulenco, ki izhajajo iz večjih ekstratropskih ciklonov .<ref name=CC031313>{{cite news|title=Large Fractures Spotted in Vulnerable Arctic Sea Ice|url=http://www.climatecentral.org/news/large-fractures-spotted-in-arctic-sea-ice-15728|accessdate=March 14, 2013|newspaper=Climate Central|date=March 13, 2013|author=Andrew Freedman}}</ref>
 
==Glej tudi==
 
 
Poglej tudi
{{Portal|Geography|Global warming}}
*[[Arctic Ocean]]
*[[Arctic sea ice ecology and history]]
*[[Global warming]]
*[[Iceberg]]
*[[Polar ice cap]]
*[[Polynya]]
*[[Sea ice]]
*[[Shelf ice]]
*[[Antarctic sea ice]]
 
==Reference==
{{Reflist|30emopombe}}
 
== Zunanje povezave ==