Oxford: Razlika med redakcijama

|nickname = »Mesto sanjajočih fial«

|settlement_type = mesto<!--For Town or Village (Leave blank for the default City)--> in ne-metropolitanskonemetropolitansko okrožje

|image_caption = Od zgoraj levo do spodaj desno: Panoramapanorama Oxforda iz cerkve sv.svete Marije; Radcliffe Camera; High Street izz vzhoda; UniversityKolidž Collegeuniverze; High Street ponoči; NaturalZgodovinski History Museummuzej in Muzej Pitt Rivers Museum.

|map_caption = PrikazLega znotrajv OxfordshireaOxfordshiru

'''Oxford''' (/ ɒksfərd /) je mesto v regiji jugovzhodna [[Anglija]] in mestna občina [[Oxfordshire|Oxfordshira]]a. S 159.994<ref>{{Cite web|title = UK: 1000 Largest Cities by Population|url = https://thegeographist.wordpress.com/2013/11/23/largest-cities-uk-population/|website = The Geographist|accessdate = 2015-10-10}}</ref> prebivalci je 52. največje mesto v Združenem kraljestvu<ref>{{cite web|url=http://thegeographist.wordpress.com/2013/11/23/largest-cities-uk-population|title=United Kingdom: 1000 Largest Cities by population|accessdate=12 January 2014|date=November 2013|publisher=The Geographist}}</ref><ref name=metpop>{{cite web|url=http://www.espon.eu/export/sites/default/Documents/Projects/ESPON2006Projects/StudiesScientificSupportProjects/UrbanFunctions/fr-1.4.3_April2007-final.pdf#page=119|title=British urban pattern: population data|accessdate=7 August 2013|date=March 2007|format=PDF|work=ESPON project 1.4.3 Study on Urban Functions|publisher=European Spatial Planning Observation Network|page=119}}</ref> in eno najhitreje rastočih in najbolj etnično raznolikihraznovrstnih mest. Oxford ima dobro gospodarsko osnovo. Njegova industrija vključuje avtomobilsko industrijo, izobraževanje, založništvo in številne družbe informacijske tehnologije in znanstveno podprta podjetja. Mesto je znano po vsem svetu kot sedež [[Univerza v Oxfordu|Univerze v Oxfordu]], ki je najstarejša univerza v angleško govorečem svetu. Zgradbe v Oxfordu kažejo primerevsa vsehangleška angleškiharhitekturna arhitekturnih obdobijobdobja od poznega obdobja Sasov. Oxford je znan kot »"mesto sanjajočih [[Fiala (arhitektura)|fial]]«", izraz, ki ga skoval [[pesnik]] [[Matthew Arnold]].

Oxford je bil prvič naseljen v obdobju [[Sasi|Sasov]] in je bil sprva znan kot "Oxenaforda", kar pomeni »"[[ Brod (prehod)|Prehodprehod]] govedi«" (po angleško) <ref>{{citation |title=The Place-Names of Oxfordshire, Part 1 |author=Margaret Gelling |isbn=0-521-04916-4}}</ref>, ki je. osnovanTemelji na rezultatudelu dela »"Chronicon ex chronicis«" Florence Worcester; v tistem času so bili prehodi bolj pogostipogostejši kot [[most]]ovi. Kraj se je začel z ustanovitvijo prehoda volov prekočez rekereko okoli leta 900. V 10. stoletju je Oxford postal mesto pomembne vojaške meje med kraljestvoma MerciaMercija in Wessex, vanj pa naj bi večkrat vdrli [[Danci (germansko pleme)|Danci]].

Oxford je bilabil močno poškodovan v časumed invazijevdorom Normanov leta 1066. Po osvojitvi je bilo mesto dodeljeno guvernerju Robertu D'Oylyju, ki je odredil gradnjo gradu kot potrditev normanske oblasti nadna tem območju. Grad verjetno ni bil nikoli uporabljen za vojaške namene, njegovi ostanki so se ohranili vse do danes. D'Oyly je v gradu ustanovil samostansko skupnost, saj je bil sestavljen iz kapele in bivalnih prostorov za menihe (''sv.sveti Jurij v gradu''). Skupnost ni nikoli postala velika, vendar si je prislužila svoje mesto v zgodovini kotbila eno najstarejših mest formalnega izobraževanja v Britaniji. TamLeta 1139 je leta 1139 Geoffrey odiz MonmouthMonmoutha napisal zgodovino kraljev Britanije (''History of the Kings of Britain''), zbirke Arturjevih legend. <ref>Chris Andrews, David Huelin; ''Oxford. Introduction & Guide''; Oxford 1986</ref>

Oxfordov prestižugled se je povečal z listino kralja [[Henrik II. Angleški|Henrika II.]], s katero je podelil svojim državljanom privilegije in izjeme, kot jih je uživalo glavno mesto kraljestva;. inV nekateremestu pomembneali verskev ustanovenjegovi bližini so bile ustanovljene vnekatere alipomembne vverske bližini mestaustanove. Vnuk kralja [[Ivan Brez dežele |Ivana]] je ustanovil samostan Rewley za [[cistercijani|cistercijanski]] red; bratje različnih redov ([[dominikanci]], [[frančiškani]], [[karmeličani]], [[avguštinci]] in [[Red Svete Trojice |trinitarci]]) so imeli v Oxfordu ustanove različnega pomena. V 13. stoletju so sebila v mestu pogosto odvijala zasedanja parlamenta. Oxfordski statut je uvedla skupina baronov na čelu s Simonom de Montfortom; ta dokument pogosto obravnavajo kot prvo pisno ustavo v Angliji.

[[Rihard I. Levjesrčni]] (vladal od 6. julijjulija 1189 -do 6. aprila 1199) in [[Ivan Brez dežele]] (vladal od 6. aprila 1199 -do 19. oktobra 1216), sinova Henrika II. Angleškega, sta bila rojena v palači Beaumont v Oxfordu, 8. septembra 1157 in 24. decembra 1166. Plošča v ulici Beaumont Street spominja na te dogodke. <ref>{{cite book|last=Jenkins|first=Vivian|title=Kings & Queens|year=1996|publisher=HarperCollins|isbn=0-00-472295-7}}</ref>

Univerza v Oxfordu je prvič omenjena v zapisih iz 12. stoletja. OsOd stotin aularianskih hiš, ki so zrastlezrasle po mestu, je ostala le St. Edmund Hall (c.okoli 1225). jeJe zadnja ohranjena srednjeveška dvorana na univerzi. Prvi oxfordski [[kolidž]]i so bili University College (1249), Balliol (1263) in Merton (1264). Ti kolidžiUstanovljeni so bili ustanovljene v času, ko so Evropejci začeli prevajati spise grških filozofov. Ti spisi so spremenili evropsko ideologijo, navdahnjeni z znanstvenimi odkritji in napredkom v umetnosti, ko je družba začela gledati na nov način. Te kolidžeKolidže v Oxfordu je podprla CerkveCerkev v upanju, da bibodo uskladili [[antična grška filozofija|grško filozofijo]] in [[krščanska teologija|krščansko teologijo]]. Razmerje med neakademskim prebivalstvom in akademsko skupnostjo je bilo pogosto neprijetno –kar– kar 93 študentov in meščanov je bilo ubitih 10. februarja 1355 v nemirih na dan sv.svetega ScholasticaSholastika (spor v gostilni med dvema študentoma in gostilničarjem je sprožil nemire, ki so trajali dva dni, posledica je bila več privilegijev in svoboščin akademskih institucijustanov nad mestom).

Epidemija bolezni ''sudor anglicus'' (sladka slabost) leta 1517 je bila v Oxfordu in [[Cambridge]]u še posebej uničujoča, saj je umrlo polovico prebivalstva obeh mest, vključnotudi z mnogimimnogi študenti in predavatelji. <ref>[http://www.storyoflondon.com/modules.php?op=modload&name=News&file=article&sid=244&mode=thread&order=0&thold=0 The Sweating Sickness]. ''Story of London.'' {{wayback|url=http://www.storyoflondon.com/modules.php?op=modload&name=News&file=article&sid=244&mode=thread&order=0&thold=0 |date=20110728164133 |df=y }}</ref>

[[Stolnica v Oxfordu]] je edinstvenenkraten primer združevanjazdružitve kapele kolidža in stolnice v eni inštituciji. Prvotno samostanska cerkev sv.svete Frideswide,Fridesvide je bila stavba razširjena in vključena v strukturoKardinalov Kardinalovega kolidžakolidž tik pred spremembo v Kristusovo cerkev leta 1546, od takrat pa je delovala kotbila stolnica Oxfordske škofije.

Oxfordskim mučenikom so leta 1555 sodili zaradi [[herezija|herezije]] oziroma njihovih verskih prepričanj in učenja in jih nato zažgali na grmadi na danesdanašnji ulici Broad Street. Trije mučenci so bili škofje Hugh Latimer in, Nicholas Ridley ter nadškof Thomas Cranmer. <ref>{{cite web|url=http://clark.wscal.edu/oxfordmartyrs.php|title=Ridley, Latimer, and Cranmer: the Oxford Martyrs|publisher=Westminster Seminary California|accessdate=25 May 2014}}</ref> Spomenik mučenikov stoji v bližini za vogalom, na severu svetega Tilna.

V [[angleška državljanska vojna|angleški državljanski vojni]] se je bil leta 1642 v Oxfordu nahajal dvor [[Karel I. Angleški|Karla I.]], potem ko je bil kralj izgnan iz Londona, čeprav je bila v mestu močna podpora parlamentarcem. Mesto je popustilo parlamentarnim silam pod vodstvom generala Fairfaxa v obleganju Oxforda leta 1646. Kasneje,Ko vje časuleta velike1665 izbruhnila [[kuga|kuge]] v [[London]]u leta 1665-66, je bil v mestu nastanjen dvor [[Karel II. Angleški|Karla II.]]. Čeprav nerad, se je bilzaradi prisiljen,kuge damoral seumakniti. umakne,V komestu jesta kugabila prišlaleta preblizu.1644 Mestoin je utrpelo1671 dva huda [[požar]]a leta 1644 in 1671. <ref>{{cite book | last=Cockayne | first=Emily | title=Hubbub: Filth Noise & Stench in England | publisher=Yale University Press | year=2007 | isbn=978-0-300-13756-9 | pages=134–136 }}</ref>

=== ModernaSodobna doba ===

Leta 1790 je Oxford kanal Oxford povezal mesto s [[Coventry]]jem. Vojvodski prekop, ki ga je zaključildokončal vojvoda Marlborough leta 1789, pa je povezal nov kanal z reko [[Temza|Temzo]];. in letaLeta 1796, je podjetje Oxford Canal zgradilo svojo povezavo do Temze, kot Isis Lock. Leta 1844 je bilo mesto povezano z Londonom z veliko zahodno železnico (Great Western Railway) prekoprek Didcota in Readinga, kmalu so sledilenastale še druge proge.

V 19. stoletju je polemika okoli ''Oxfordskega gibanja'' v anglikanski Cerkvicerkvi opozorila na mesto kot središče teološke misli.

StalnaV vojaškamestu prisotnostso jebili bilastalno vvojaki, mestuker ustanovljenaje bila leta 1876 zzgrajena izgradnjovojašnica Cowley Barracks. <ref>{{cite web|url=http://www.headington.org.uk/history/war/general/barracks.html|title=Cowley Barracks|publisher=Headington at War|accessdate=7 November 2014}}</ref>

Lokalna vlada v Oxfordu je bila reformiranaprenovljena z zakonom o občinskih družbah leta 1835, razširili so meje občine z vključitvijo majhnega območja vzhodno od reke Cherwell. Meje so se še razširile leta 1889, ko so dodali področjaobmočja Grandpont in New Hinksey, južno od reke Temze, ki so bile prenesene iz BerkshireaBerkshira v Oxfordshire. Hkrati sta bila dodana Summertown in zahodni del CowleyaCowleyja. Leta 1890 je Oxford postal okrožje. <ref name=boundaries>{{cite book|authors=Eleanor Chance, Christina Colvin, Janet Cooper, C J Day, T G Hassall, Mary Jessup and Nesta Selwyn|chapter=Boundaries|title=A History of the County of Oxford: Volume 4, the City of Oxford|editors=Alan Crossley and C R Elrington|series=Victoria County History|date=1979|pages=260–264|accessdate=30 December 2015|url=http://www.british-history.ac.uk/vch/oxon/vol4/pp260-264}}</ref>

[[File:Oxford Lord Mayoralty Royal Proclamation.jpg|thumb|right|Kraljeva razglasitev podelitve županstva Oxfordu.]]

[[File:High Street, Oxford, England, 1890s.jpg|thumb|right|FotochromBarvna fotografija ulice High Street, 1890–1900]]

Oxfordsko mestno hišo je zgradil Henry T. Hare;. Temeljni kamen je bil položen 6. julija 1893,. 12. odprlmaja 1897 jo je 12. maj 1897odprl bodočiprihodnji kralj [[Edvard VII. Britanski|Edvard VII.]]. Hiša je bila sedež lokalne oblasti oddo Cehovske dvorane iz leta 1292. in čepravČeprav je Oxford mesto in ima nadžupana, se stavba še vedno imenuje s svojim tradicionalnim imenom »"mestna hiša«".

Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] se je število prebivalcev Oxforda spremenilo. Število članov univerze je bilo znatnoprecej manjše, tudi študentov, profesorjev in osebja. Nekatere prostore kolidžev so zasedli vojaki, naki usposabljanju.so Vse usposabljali. časuMed vojnevojno je bilo v mestu tudi mnogo ranjenih in invalidnih vojakovinvalidov, ki so bilijih zdravljenizdravili v novih bolnišnicah in so bili nastanjeni v univerzitetnih stavbah, vključnotudi sv šološoli, mestnomestni hišohiši in Somervillekolidžu CollegeSomerville. <ref>{{Cite book|title = History of the University of Oxford: Volume VIII: The Twentieth Century - Oxford Scholarship|url = http://www.oxfordscholarship.com/view/10.1093/acprof:oso/9780198229742.001.0001/acprof-9780198229742|doi = 10.1093/acprof:oso/9780198229742.001.0001}}</ref>

V začetku 20. stoletja je Oxford doživljal hitro industrijsko rast in rast prebivalstva, leta 1920 sesta je dobrose uveljavilauveljavili tiskarska in založniška industrijadejavnost. Leta 1929 so razširili meje mesta z vključitvijo predmestja Headington, Cowley in Iffley na vzhodu in Wolvercote na severu.

Tudi v 1920-ih so gospodarstvo in družbe v Oxfordu doživeli veliko preobrazbo. William Morris je ustanovil Morris Motors za masovnomnožično proizvodnjo avtomobilov v CowleyuCowleyju, na jugovzhodnem robu mesta. Leta 1970 je v CowleyuCowleyju v Morris Motors in Pressed Steel Fisher delalo več kot 20.000 ljudi. V tem času je bil Oxford mesto dveh polovic: univerzitetno mesto na zahodu MagdalenMagdalenskega Bridgemostu in avtomobilsko mesto na vzhodu. ToDuhovita je privedlo do duhovite primerjaveprimerjava, da »je "Oxford je na levem bregu Cowleya«". KoV jeletih Cowley1980 utrpelin velike1990 izgubeso delovnih mestljudje v letihCowleyju 1980izgubljali indelovna 1990,mesta po propadu British Leyland, a zdaj uspešno proizvajaizdeluje Mini za BMW. Veliko območje prvotne tovarne avtomobilov v CowleyCowleyju je bilo leta 1990 porušenihporušeno in je sedajzdaj mesto Business Park Oxford. <ref>{{cite web|url=http://www.library.hbs.edu/go/oxfordbg.html|title=Oxford Business Group Country Reports|work=hbs.edu}}</ref>

Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bil Oxford obvarovan nemških letalskih napadov, morda zaradi pomanjkanja težke industrije, kot so jeklarne in ladjedelništvo. Bil pa je cilj beguncev, ki so bežali iz Londona in drugih mest. Univerzitetni kolidži so služili kotbili začasne vojašnice in področjaobmočja usposabljanja vojakov pred razporeditvijo. <ref>{{cite web|url=http://www.bnc.ox.ac.uk/345/brasenose-college-archives-and-history-38/college-life-214/college-life-in-wartime-421.html|title=College life in wartime|author=Neil Harvey|work=ox.ac.uk}}</ref>

6. maja 1954 je Roger Bannister, 25-letni študent medicine, je prvič dokazano pretekel miljo pod štirimi minutami na Iffleycesti RoadIffley v Oxfordu. Čeprav je predhodno študiral na univerzi v Oxfordu, je Bannister takrat študiral na St. MarijeMary's Hospital Medical School v Londonu.

Druga oxfordska univerza, Oxford Brookes University, prej Oxford School of Art, nato Oxford Politehnika, ki stoji na Headington Hill, je dobila svojo listino leta 1991 in je bila v zadnjih desetih letih izbrana za najboljšo novo univerzo v Veliki Britaniji. <ref>Oxford Brookes University, [http://www.brookes.ac.uk/about-brookes/results-and-achievements/awards-and-rankings/ 'Awards and Rankings']. Retrieved 19 August 2013.</ref> Imenovana je v čast ustanovitelja šole, JohnJohna HenryHenryja BrookesBrooksa.

Prihod migrantskihpriseljenskih delavcev v tovarne in bolnišnice, nedavno priseljevanje iz južne Azije in velika študentska populacija,študentov dajejo Oxfordu opazno svetovljanskisvetovljansko značajnaravo, zlasti na področjihobmočjih Headington in Cowley Road s svojimi številnimi bari, kavarnami, restavracijami, etničnimi trgovinami in fastprodajalnami foods prodajalnamihitro hrano ter letnim Cowley Road Carnival. Oxford je eno izmed najbolj raznolikih majhnih mest v Veliki Britaniji: zadnja ocena prebivalstva za [30] leto 2005 je pokazalopokazala, da je 27 % prebivalstva iz etničnih manjšin, vključno s 16,2 % ne-belihnebelih etničnih skupin. Te številke seveda ne upoštevajo več nedavnih mednarodnih migracijpriseljencev v mesto.

Oxford je 39 km severozahodno od Readinga, 42 km severovzhodno od Swindona, 58 km vzhodno od Cheltenhama in 69 km vzhodno od [[Gloucester, Anglija|GloucesterGloucestra]]a, 47 km jugozahodno od Milton KeynesKeynsa, 61 km jugovzhodno od Eveshama, 69 km južno od Rugbyja in 82 km severozahodno od Londona. Reki Cherwell in [[Temza]] (včasih znana kot Isis lokalno iz latinskega imena ''Thamesis'') tečeta skozi Oxford južno od mestnega središča.

Oxford ima zmerno morsko podnebje ("CFB", ki ga sistem [[Köppnova podnebna klasifikacija |KÖPPEN]]). Padavine so enakomerno porazdeljene skozi vse leto in jih zagotavlja predvsem vremenski sistem, ki prihaja izz [[Atlantik]]a. Najnižja temperatura doslej v Oxfordu je bila -16–16,6 ° C januarja 1982., Najvišjanajvišja temperatura doslej v Oxfordu jepa 35,6 ° C avgusta 2003, med Evropskimevropskim vročinskim valom leta 2003.

Podatki so izz meteorološke postaje Radcliffe., Taki se ponaša zima najdaljšo serijo evidencevidenco o temperaturah in padavinah za eno mesto v Veliki Britaniji. Ti zapisi obstajajoso neprekinjeno od januarja 1815. Netočna opazovanje padavin, oblačnosti in temperatur so iz leta 1767.

=== Reke in kanali ===

Oxford je bil v preteklosti pomembno pristanišče na [[Temza|Temzi]], na tem odseku reke, ki se imenuje Isis; komisija Oxford-Burcot komisija je v 17. stoletju poskušala izboljšati plovnost v Oxfordu. <ref>{{cite book |title=The Thames Highway: Volume II Locks and Weirs |author=Thacker, Fred. S. |location= Newton Abbot |publisher=David and Charles |origyear= 1920 |year=1968 |isbn= |oclc= }}</ref> Zapornici Iffley in Osney ležita znotrajv mejamejah mesta. V 18. stoletju je bil zgrajen Oxfordkanal CanalOxford za povezavo Oxforda z Midlands<ref>{{cite book |title=The Oxford Canal |first=Hugh J. |last=Compton |location=Newton Abbot |publisher=David & Charles |year=1976 |isbn=978-0-7153-7238-8 <!--not the correct OCLC number. Doesn't turn up anything as an LCCN either… |oclc=76-54077-->}}</ref>

Komercialni promet je pokazaltekel načinpo zareki raboin rekekanal inso kanalauporabljali za rekreacijo. OxfordV Oxfordu je bilbilo prvotno bazapodjetje Salters Steamers (ustanovljenustanovljeno leta 1858), ki je bil vodilni graditelj tekmovalnih čolnov,. kiImeli so imeli pomembno vlogo pri popularizaciji čolnarjenja na Zgornji Temzi. Podjetje opravlja linijski prevoz iz Folly BridgeBridgea dolvodno do Abingdona in drugod.

Oxford ima raznolikoraznovrstno gospodarstvo, ki vključuje proizvodnjo, založništvo in znanstveno utemeljeno industrijo, pa tudi izobraževanje, raziskave in turizem.

Swanova Nest Brewery, kasnejepozneje Swan Brewery, je bila ustanovljena v začetku 18. stoletja v Paradise Street in je leta 1795 pridobila William Hall. Pivovarna je postala znana kot Hall's Oxford Brewery, ki je prevzela druge lokalne pivovarne. Pivovarna Hall je plod Samuel Allsopp & Sons iz leta 1926. <ref>{{cite book|last=Richmond|first=Lesley|last2=Turton|first2=Alison|year=1990|title=The Brewing industry: a guide to historical records|isbn=978-0-7190-3032-1|page=165|url=https://books.google.com/books?id=NB8NAQAAIAAJ&pg=PA165&lpg=PA165&dq}}</ref>

Morrell je bila ustanovljena leta 1743. Richard Tawney je oblikoval partnerstvo leta 1782 z Markom in Jamesom Morrellom, ki so postali lastniki. [46] Po Ogorčenogorčenem družinskem sporu je bila leta 1998 zaprtzaprta, imena znamk piva je prevzela pivovarna Thomas Hardy Burtonwood pivovarna, medtem ko je 132 vezanih pivnic kupil Michael Cannon, lastnik ameriške verige Fuddruckers, z novo družbo, Morrells Oxford. Lion Brewery je bila v letu 2002 spremenjena v luksuzna stanovanja.

Oxford ima številne turistične atrakcijezanimivosti, mnoge pripadajo univerzi in kolidžem. Več je tudi znanih institucijustanov, v centru mesta je stolp Carfax in univerzitetna cerkev sv.svete Marije Device, oba ponujata pogled na mestne fiale. MnogoV jezgodovinskem turističnihCovered trgovinMarket vje zgodovinskemmnogo Coveredturističnih Markettrgovin. Poleti je priljubljeno veslanje s posebnimi čolni po Temzi / Isis in Cherwell.

[[File:1 view from carfax tower oxford 2012.jpg|thumb|Razgled izs stolpa Carfax]]

[[File:Divinity_School_Interior_2,_Bodleian_Library,_Oxford,_UK_-_Diliff.jpg|right|thumb|ŠolaTeološka Divinityšola v knjižniciBodleianovi Bodleianknjižnici]]

[[Univerza v Oxfordu]] je najstarejša univerza v angleško govorečem svetu in ena najbolj znanih in prestižnihuglednih visokošolskih ustanov po svetu. Za vsako razpoložljivo mesto je v povprečju pet vlog, privabi 40 % svojega akademskega osebja in 15 % študentov iz tujine. <ref name="autogenerated1">{{cite web|url=http://www.ox.ac.uk/about_the_university/facts_and_figures/index.html|title=Facts and figures|work=ox.ac.uk}}</ref> Trenutno je uvrščena na peto mesto med univerzami na svetu po QS svetovni lestvici, <ref>[http://www.topuniversities.com/university-rankings/world-university-rankings/2011 QS World University Rankings – Topuniversities<!-- Bot generated title -->]</ref> za njenim glavnim tekmecem v Združenem kraljestvu, univerzo v Cambridgeu.

Središče mesta je relativnosorazmerno majhno in osredotočeno na Carfax, križišče, ki ga tvorijosestavljajo ulica Cornmarket Street (peš conapešcona), Queenulica StreetQueen (delno za pešce), St. Aldate in High. Ulici Cornmarket Street in Queen Street imata različne verige trgovin, kotpa tudi nekaj neodvisnih trgovcev na drobno, z najdaljšim stažemnajstarejša je Boswell, ki je bila ustanovljena leta 1738. St. Aldate ima tudi nekaj trgovin, vendar je več stavb lokalnih skupnosti, vključno [[mestna hiša]], mestna policijska postaja in drugi uradi. High (beseda ulica se tradicionalno izpusti) je najdaljša od štirih ulic in ima sicer vrsto trgovin, predvsem pa univerzitetne in stavbe kolidževin kolidže.

V središču mesta obstajatasta dva majhna nakupovalna centra: Clarendon Centre in Westgate center. WestgateSlednji Centerse jeimenuje imenovanpo mestnih vratih ''West Gate'' v mestnem zidu in seje nahaja na zahodnem koncu Queenulice StreetQueen.

Univerza v Oxfordu upravljaima znajvečji največjimuniverzitetni univerzitetnimknjižnični knjižničnim sistemomsistem v Združenem kraljestvu <ref name=uls>{{cite web | url = http://www.ox.ac.uk/research/libraries/index.html | title = Libraries | publisher = University of Oxford | archivedate = 16 December 2012 | archiveurl = http://www.webcitation.org/6CxjD4pNq}}</ref>. Z več kot 11 milijoni enot, ki so zložene na 190 km policahpolic, je [[Bodleianova knjižnica]] druga največja knjižnica v Veliki Britaniji, za BritishBritansko Libraryknjižnico. Bodleian je knjižnica, ki hraniHrani [[obvezni izvod]], kar pomeni, da ima pravico zahtevati brezplačen izvod vsake knjige, objavljene v Veliki Britaniji. Njena zbirka zato raste s hitrostjo več kot pet kilometrov regalov vsako leto. <ref>{{cite web| title = A University Library for the Twenty-first Century |work=University of Oxford |url=http://www.ox.ac.uk/gazette/2005-6/supps/1_4743.htm |date=22 September 2005 |accessdate=9 October 2007}}</ref>

Obiskovalci se lahko udeležijopridružijo vodenegavodenemu ogleda Bodleianogledu knjižnice, dela zgodovinskih prostorov, vključno zs Teološko šole (Divinity School) iz 15. stoletja, srednjeveško knjižnico vojvode Humfreyja in Radcliffe CameraCamero.

V Oxfordu so številni [[muzej]]i, [[galerija (umetnost)|galerije]] in zbirk, ki so večinoma brez vstopnine in so glavne turistične atrakcijeznamenitosti. Večina so oddelki Univerze v Oxfordu.

'''[[Ashmolov muzej]]''' je bil prvi univerzitetni muzej na svetu [64] in je najstarejši muzej v Veliki Britaniji. [65] Njegova prva stavba je bila zgrajena leta 1678-1683,1678–1683 kot kabinet zanimivosti, predan Univerziuniverzi leta 1677. Muzej je bil ponovno odprt leta 2009 po večji sanacijiprenovi. Ima pomembne zbirke umetnosti in arheologije, vključnotudi z delidela [[Michelangelo|Michelangela]], [[Leonardo da Vinci|da VBincijaVincija]], [[J. M. W. Turner|Turnerja]] in [[Picasso|Picassa]], kakor tudi zaklade, kot je ''Scorpion Macehead''(Škorpijonov bojni kij), ''Marmor Parium'' in ''Alfredov zaklad''. Hrani tudi ''Mesijo'', nedotaknjeno [[Antonio Stradivari|Stradivari]]jevo [[violina|violino]], ki jo nekateri označujejo kot enega najlepših primerov kar jih obstoj. [66]

Univerzitetni prirodoslovni muzej ima zoološke, entomološke in geološke vzorce. Nahaja seJe v veliki neogotski stavbi na Parks Road, v znanstvenem območju Univerzeuniverze. V zbirki so okostja tiranozavra in Triceratopsatriceratopsa in najbolj popolninajpopolnejši ostanki [[dodo|doda]]ja, ki jih ni najti več nikjer vna svetu.

* Hotel Malmaison, nahaja se v preurejenem zaporu v delu srednjeveškega Oxfordskega gradu

File:St_Mary%27s_Church,_Radcliffe_Sq,_Oxford,_UK_-_Diliff.jpg|Univerzitetna cerkev sv.svete Marije