Nadaljevalna vojna: Razlika med redakcijama

odstranjenih 6 zlogov ,  pred 4 leti
(ods. Link FA/GA)
 
== Vojna ==
V prvih desetih dneh vojne je celotna fronta, od severa pa vse do juga, krenila v napad. Na severnem in vzhodnem delu fronte kjer so se bojevali Nemci, napad ni bil uspešen. Ruske enote so se, za razliko od ostale Rusije, tu trdovratno branile. Nemcem tako do konca vojne ni uspelo zasesti niti enega kraja ob strateško pomembni progi, ki je povezovala mesto MurmanskiMurmansk s preostalo SZ. V drugi polovici avgusta je Fincem ponovno uspelo osvojiti mesto [[Viipuri]], v začetku septembra pa je bilo pod njihovim nadzorom že celotno ozemlje, ki so ga izgubili v zimski vojni.
 
Finska fronta bi se nato morala priključiti armadni skupini sever, ki je oblegala Leningrad., Vendarvendar sta Mannerhaim in finski predsednik Rytiem zavrnila nadaljnje sodelovanje pri obleganju Lenigrada in tako na neki način Ruse rešila pred padcem mesta. Hitler je bil besen. Ko je finska vojska dosegla stare meje izpred zimske vojne se je postavilo vprašanje: naprej ali ne? Priključitev ruske [[Karelija|Karelije]] je bila nesmiselna saj se je struktura prebivalstva v dvajsetih letih korenito spremenila, zato so se Finci odločili da se bo napredovanje kljub nasprotovanjenasprotovanju Nemcev ustavilo.
 
Odnosi med Nemčijo in Finsko so se začeli čedalje bolj krhati. Novembra 1941 je Finska pod velikim diplomatskim pritiskom podpisala protikominternski pakt in tako napovedala vojno [[Velika Britanija|Veliki Britaniji]]. Finska vlada se je hotela temu paktu izogniti sasaj ni hotela postati del velike vojne. Pozimi [[1941]]/[[1942|24]] je fronta obmirovala.
 
[[Poletje|Poleti]] [[1942]] so se odnosi med Nemčijo in Finsko ponovno poslabšali, ko je [[rdeča armada]] ob [[Ladoško jezero|Ladoškem jezeru]] začela ofenzivo. K poslabšanju odnosov je prispeval tudi ne tako blesteč nemški položaj pri obleganju Leningrada. Z porazom nemških čet februarja [[1943]] pri [[Stalingrad]]u in LenigradauLeningradu pa je pri Fincih nastala panika. FinciZ SZ so želeli z SZzeleli ob posredovanju nevtralnih držav podpisati mir, vendar so temu Nemci ostro nasprotovali.
 
Leta [[1944]] je postal položaj skrajno resen, saj so se bile Nemške čete prisiljene umakniti izpred Leningrada. Finska frontavojska je ostala sama in tako izredno ranljiva. Finska se je ponovno poskušala dogovoriti o premirju, vendar je bil tudi tokrat nemški odziv oster. Kjub temu, da do miru ni prišlo, so Nemci ustavili pošiljke orožja. [[9. junij]]a se je v ožini začela velika ofenziva rdeče armade zaradi katere je fronta dokončno razpadla. [[Moskva]] Finski še zadnjič ponudi mirovna pogajanja vendar jih Finci, ki so kljub porazu pod vplivom Nemcev, zavrnejo. Šele ko Mannerhaim nasledi takratnega finskega predsednika Rytiema, je dokončno odpovedano sodelovanje z nacistično Nemčijo. Temu sledi tudi podpis premirja z SZ. Zahteve SZ so strašnevisoke. Finska mora SZ odstopiti vso izgubljenovse ozemlje izgubljeno v zimski vojni, polotok Parkkola, omogočiti mora neoviran transport ruskihsovjetskih čet preko finskega ozemlja,. soditiSoditi mora vojnim zločincem, ukiniti mora tudi protikomunistična gibanja, pregnati nemške enote iz svojega ozemlja in plačati ogromno vojno odškodnino. Konec nadaljevalne vojne tako pripelje do začetka [[Laponska vojna|laponske vojne]] v kateri morajo finci ob pomoči rdeče armade s svojega ozemlja pregnati nemške čete.
 
Dokončni mirovni sporazum med Finsko in SZ je bil podpisan šele leta [[1947]] v [[Pariz]]u.
Brezimni uporabnik