Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev: razlika med redakcijama

m
Oznaki: mobilno urejanje mobilno spletno urejanje
28. novembra 1920 so bile volitve v ustavodajno skupščino. Na njih je največ glasov (92) dobila [[Jugoslovanska demokratska stranka]] (JDS), sledijo ji [[Narodna radikalna stranka]] (NRS, 91 glasov), [[Komunistična partija Jugoslavije]] (KPJ, 58), [[Hrvatska republikanska seljačka stranka]] (HRSS, 50) in druge manjše stranke. Ponoči 29. decembra istega leta je z [[Obznana|Obznano]] komunistična partija prepovedana, vsem njenim poslancem pa so vzeli mandate.
 
Prvo ustavo Kraljevine SHS - [[Vidovdanska ustava]] - so sprejeli 28. junija 1921. Sprejeta je bila z navadno večino 223 glasov, proti je glasovalo 35 poslancev, 161 pa se je glasovanja vzdržalo. Ustava je Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev opredelila kot monarhijo troimenega naroda SHS, ki ga sestavljajo tri enakopravna plemena, in kot uradni jezik določila srbo-hrvaško-slovenski jezik. Makedonskega, črnogorskega in drugih narodov ni priznavala. Ustava je sicer zagotavljala nekatere demokratične svoboščine, kot sta [[svoboda tiska]], in politično združevanje, po drugi strani pa je dajala vladarju velika pooblastila, kot so razpust skupščine, imenovanje vlade in postavljanje sodnikov. Upravno je bila država razdeljena na 33 »[[Samoupravne oblasti v Kraljevini Jugoslaviji|oblasti]]« (po zgledu [[Francija|francoskih]] [[departma]]jev), ki so jim načelovali župani, te pa je imenovala osrednja uprava v Beogradu. Slovenija je razdeljena na ljubljansko in mariborsko oblast. Pokrajine ali oblasti so bile:
<TABLE><TR VALIGN="top">
<TD>