Zdravstveno varstvo: Razlika med redakcijama

brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
== Ravni zdravstvenega varstva ==
Zdravstveno varstvo je zagotovljeno na treh ravneh:
* '''primarno (osnovno) zdravstveno varstvo''' – prva organizacijska raven zdravstvenega varstva, po novem organizacijskem konceptu [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]], na kateri sodelujejo tudi posamezniki, družine in celotna družba skladno s svojimi možnostmi.<ref name=MS/> Primarno raven sestavljajo zdravstvene službe splošne medicine: specialisti [[splošna medicina|splošne]] in [[družinska medicina|družinske medicine]], [[pediatrija|pediatrije]] (zdravstveno varstvo otrok in mladine), [[ginekologija|ginekologije]] (zdravstveno varstvo žensk) ter [[zobozdravstvo]] (zobozdravstveno varstvo). Zdravstveno varstvo na primarni ravni omogoča prvi stik z zdravnikom za diagnosticiranje in zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni, promocijo zdravja in zdravega načina življenja, preprečevanje bolezni, svetovanje in vzgojo pacientov. Po veljavni slovenski zakonodaji mrežo zdravstvenega varstva na primarni ravni oblikuje in uresničuje [[občina]];<ref>http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/mreza_na_primarni__sekundarni_in_terciarni_ravni/Mreza_za_ZS_13-11-2013-lektorirano.pdf Petrič D., Žerdin M. Javna mreža primarne zdravstvene dejavnosti v Republiki Sloveniji. Direktorat za zdravstveno varstvo, Ministrstvo za zdravje, september 2013, vpogled: 27. 6. 2016.</ref>
* '''sekundarno zdravstveno varstvo''' – druga organizacijska raven zdravstvenega varstva, ki se opravlja v okviru [[poliklinika|poliklinike]] ali bolnišnice za ambulantne bolnike in je specialistična ali konziliarna.<ref name=MS/> Mrežo javne zdravstvene službe na sekundarni ravni določa država po predhodnem mnenju zainteresiranih občin. Zdravstveno dejavnost na sekundarni ravni izvajajo [[bolnišnica|bolnišnice]], [[zdravilišče|zdravilišča]], zdravniki specialisti posameznih strok v [[zdravstveni dom|zdravstvenih domovih]], koncesionarji in zdravniki zasebniki brez koncesije. Za obravnavo bolnika v okviru sekundarnega zdravstvenega varstva je potrebna [[napotnica]] (kadar ne gre za samoplačniško dejavnost). Izjema je obravnava pri [[psihiater|psihiatru]], kjer napotnica ni potrebna;<ref name=Kalan>Kalan Živčec G. Vaši zdravniki in zobozdravniki : poti do zdravja in zdravljenja pri nas. Ljubljana : Zdravniška zbornica Slovenije, 2008</ref>
* '''terciarno zdravstveno varstvo''' – tretja organizacijska raven zdravstvenega varstva, na kateri se obravnavajo najhujše bolezni, poškodbe in druga stanja.<ref name=MS/> Na tej ravni delujejo v Sloveniji: oba [[univerzitetni klinični center|univerzitetna klinična centra]], [[Onkološki inštitut]], [[Bolnišnica Golnik]], [[Univerzitetna psihiatrična klinika]] in [[Inštitut za rehabilitacijo invalidov.]] V teh ustanovah poteka tudi večina znanstvenoraziskovalnega in vzgojnoizobraževalnega dela v zdravstvu. Inštitucijam podeli terciarni status država. Tudi za obravnavo na terciarni ravni zdravstvenega varstva potrebuje bolnik napotnico (kadar ne gre za samoplačniško dejavnost).<ref name=Kalan/>
16.805

urejanj