Posavska statistična regija: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
slika
menjava članka
Vrstica 4:
== Posavska statistična regija v besedi ==
 
Zelo dobra prometna dostopnost, rodovitni dolini [[Sava|Save]] in [[Krka|Krke]], gričevnat svet vinogradov ter obilo vodnega bogastva ustvarjajo podobo druge najmanjše slovenske regije. Največje urbano središče je Krško. Poznana je po [[Čateške toplice|čateški termalni rivieri]] in edini [[Jedrska elektrarna Krško|jedrski elektrarni v državi]]. Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada RS]] posavska statistična regija nameni za investicije v varstvo okolja letno le okrog 0,2 % svojega bruto domačega proizvoda. V letu 2011 je ta regija namenila za varstvo okolja najmanj, in sicer le 0,3 % vseh investicijskih sredstev. Stopnja delovne aktivnosti v tej regiji je bila v letu 2014 približno enaka državnemu povprečju in je znašala 10,5 %, razlika med moškimi in ženskami pa je bila navišja v Sloveniji in sicer 12,3 odstotne točke.Prav tako ima posavska regija najvišjo stopnjo tveganja revščine, ki znaša 19,9 % in je za 5,4 ostotne točke višja od državnega povprečja ter za 8,6 točke višja od najnižje uvrščene obalno - kraške statistične regije. Po povprečnem številu obiskovalcev na posamezno razstavo ima regija najnižjo udeležbo, v letu 2014 je razstave v povprečju obiskalo 397 ljudi (slovensko povprečje znaša 1.115 ljudi). Leta 2014 je bilo v regiji 246 študentov manj, prav tako je izjemno nizek delež raziskovalcev, ki znaša le 0,5 %. Na 1.000 prebivalcev se v regiji sklene največ zakonskih zvez, kar 3,6 (Slovenija 3,2).
 
V posavski statistični regiji je v 2014 živelo 3 % prebivalcev Slovenije. V 2014 se število prebivalcev v tej regiji skoraj ni spremenilo: naravni prirast na 1.000 prebivalcev je znašal –0,9, selitveni prirast na 1.000 prebivalcev pa 0,9. V tej regiji je bilo sklenjenih največ zakonskih zvez na 1.000 prebivalcev (3,6). Delež oseb, ki so živele pod pragom tveganja revščine, je bil tukaj med vsemi regijami največji (20 %), s svojimi dohodki pa je težko ali zelo težko preživela več kot polovica tukajšnjih gospodinjstev. Stopnja registrirane brezposelnosti v tej regiji (14,7 %) je bila višja od povprečja v Sloveniji (13,1 %). Skoraj tretjina delovno aktivnih prebivalcev te regije je v 2014 delala v drugi regiji.
 
[[Kosmati domači proizvod|BDP]] na prebivalca te regije je znašal 15.409 EUR. Polovica regionalne bruto dodane vrednosti je bila ustvarjena v industriji, kar je bil drugi največji delež med vsemi regijami. Stanovanja v spodnjeposavski statistični regiji so merila povprečno 81 m2. 35 % tukajšnjih stanovanj je bilo priklopljenih na javno kanalizacijsko omrežje (najmanj v primerjavi z drugimi regijami). Osebni avtomobili tukajšnjih prebivalcev so bili v povprečju med najstarejšimi v Sloveniji (10,2 leta). Med vsemi motornimi vozili je bilo 14 % traktorjev, več jih je bilo le še v pomurski statistični regiji. V 2014 je v tej regiji nastalo 436 kg komunalnih odpadkov na prebivalca; ločeno so zbrali 62 % teh odpadkov. Med odpadki, nastalimi v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, je bilo 0,2 % nevarnih, kar je bilo najmanj med vsemi regijami.
 
== Posavska statistična regija v številkah ==
Vrstica 21 ⟶ 25:
| Število dijakov, 2014/2015 || <div align="right">2.583||||Prebivalci, stari 65 let ali več, %, 1. 7. 2015||<div align="right">18,6
|-
| Število študentov, 2014/2015 || <div align="right">3.019084||||Skupni prirast, št./1.000 preb., 2014||<div align="right">0,0
|-
| Število delovno aktivnih prebivalcev, 2014 || <div align="right">27.316||||Prebivalci, stari 15-64 let, brez izobrazbe ali z nepopolno osnovno šolo ali osnovno šolo, %, 1. 1. 2015||<div align="right">23,2
Vrstica 31 ⟶ 35:
| Povprečna mesečna bruto plača, regija prebivališča, 2014|| <div align="right">1.435,01||||Stopnja delovne aktivnosti, %, 2014||<div align=right>57,9
|-
| Število podjetij, 2014 || <div align="right">5.293||||Povprečna površina dokončanih stanovanj, m<sup>2</sup>, 31. 12. 2014||<div align="right">149,081
|-
| Bruto domači proizvod (BDP) v regiji, mio. EUR, 2014 || <div align="right">1.079||||BDP na prebivalca, EUR, 2014||<div align="right">15.409
Vrstica 39 ⟶ 43:
| Število cestnoprometnih nesreč, 2014 || <div align="right">387||||Osebni avtomobili, št./1.000 preb., 31. 12. 2014||<div align="right">493
|-
| Število prenočitev turistov, 2014 || <div align="right">625.525||||Nastali komunalni odpadki, kg/preb., 2014||<div align="right">436325
|-
| Vir: [[Statistični urad Republike Slovenije]], [http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Regije/Regije.asp], [http://pxweb.stat.si/pxweb/dialog/statfile2.asp Podatkovni portal SI STAT] || || || Vir: [http://www.stat.si/statweb Statistični urad Republike Slovenije], [https://www.stat.si/doc/pub/REGIJE-2014.pdf Slovenske regije v številkah 2014]
Vrstica 64 ⟶ 68:
* [http://www.stat.si/StatWeb/glavnanavigacija/interaktivno/karte-in-geopodatki Interaktivni statistični atlas Slovenije], SURS
* [http://www.stat.si/statweb Statistični urad Republike Slovenije]
* [http://www.stat.si/obcine/Default.aspx?leto=2015 Slovenske občine v številkah], interaktivna elektronska publikacija, SURS
* [httpshttp://www.stat.si/docdokument/pub8941/REGIJEregije-2014v-stevilkah.pdf Slovenske regije v številkah], publikacija, SURS
* [http://www.stat.si/TematskaKartografija/Maplist.aspx?field=5 Tematske karte], Tematske karte s statističnimi podatki, SURS
* [http://pxweb.stat.si/pxweb/dialog/statfile2.asp SI-STAT], Podatkovni portal Statističnega urada RS