Jože Pirjevec: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m {{Normativna kontrola}}
malo preuredila članek in dodala vir ter sklice - prosim umaknite tablo
Vrstica 14:
Je eden najpomembnejših diplomatskih zgodovinarjev na zahodnem [[Balkan]]u ter član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]].
 
== Življenjepis ==
Rojen je bil slovenski družini v [[Trst]]u, v [[Kraljevina Italija|Italiji]]. Njegova mlajša sestra [[Marija Pirjevec]] je ugledna prevajalka in literarna zgodovinarka. Po drugi svetovni vojni se je družina za nekaj let preselila v [[Beograd]] (takrat glavno mesto [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]]), vendar se že leta 1947 preselila nazaj v Trst. Leta 1966 je Pirjevec diplomiral iz zgodovine na [[Univerza v Trstu|Univerzi v Trstu]] in leta 1971 na [[Univerza v Pisi|Univerzi v Pisi]]. Šolanje je nadaljeval na diplomatski akademiji na Dunaju. Leta 1977 je doktoriral v [[Ljubljana|Ljubljani]], pod mentorstvom zgodovinarja [[Fran Zwitter|Frana Zwittra]].
Rojen je bil slovenski družini v [[Trst]]u, v [[Kraljevina Italija|Italiji]]. Nekaj let so živeli v [[Sežana|Sežani]], po drugi svetovni vojni pa se je družina za dve leti selila v [[Beograd]], glavno mesto [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]]. Leta 1947 so se preselili nazaj v Trst. Njegova mlajša sestra [[Marija Pirjevec]] je ugledna prevajalka in literarna zgodovinarka.
 
Po maturi na klasični gimnaziji se je Pirjevec vpisal na Filozofsko fakulteto [[Univerza v Trstu|Univerze v Trstu]], kjer je leta 1966 diplomiral iz zgodovine. Na [[Univerza v Pizi|Univerzi v Pizi]] (Scuola normale superiore) se je izpopolnjeval dve leti in tudi tam leta 1971 diplomiral. Šolanje je nadaljeval še na [[Diplomatska akademija na Dunaju|Diplomatski akademiji na Dunaju]]. Leta 1977 je doktoriral na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] v [[Ljubljana|Ljubljani]], pod mentorstvom zgodovinarja [[Fran Zwitter|Frana Zwittra]].<ref name="ReferenceA">Enciklopedija Slovenije; knjiga 8, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1994</ref>
Sprva je raziskoval odnose med Italijo in [[Slovani|južnimi Slovani]] med [[risorgimento]]m v sredini 19. stoletja. Nadaljeval je z raziskovanjem ruske zgodovine v drugi polovici 19. stoletja. Od leta 1980 je raziskoval in izdajal o zgodovini [[Jugoslavija|Jugoslavije]], jugoslovanskih vojnah in zgodovini Slovencev v Italiji.
 
Pirjevcu je uspelo pridobiti različne svetovno priznane štipendije, s pomočjo katerih je delal v arhivih širom po svetu. Tako je gradiva zbiral v angleških, ameriških, italijanskih, ruskih in nemških arhivih.
Poučeval je zgodovino vzhodne Evrope na univerzah v Pisi, Trstu in v [[Univerza v Padovi|Padovi]]. Trenutno je vodja oddelka za zgodovino na [[Univerza na Primorskem|Univerzi na Primorskem]] v [[Koper|Kopru]]. Leta 1995 je postal član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Sprva je raziskoval odnose med Italijo in [[Slovani|južnimi Slovani]] med [[risorgimento]]m v sredini 19. stoletja. Nadaljeval je z raziskovanjem ruske zgodovine v drugi polovici 19. stoletja. Od leta 1980 je raziskoval in izdajal o zgodovinizgodovino [[Jugoslavija|Jugoslavije]], jugoslovanskihjugoslovanske vojnahvojne in zgodovinizgodovino Slovencev v Italiji. Kot poznavalec sodobne zgodovine srednje Evrope je nastopal z referati po številnih zgodovinskih kongresih. Njegova bibliografija obsega cca 200 enot.<ref name="ReferenceA"/>
 
Leta 1971 je začel s svojo akademsko kariero. Poučeval je zgodovino [[Vzhodna Evropa|vzhodne Evrope]] na univerzah v Pisi[[Piza|Pizi]], [[Trst|Trstu]] inter vna [[Univerza v Padovi|Univerzi]] v [[Padova|Padovi]]. Trenutno je vodja oddelka za zgodovino na [[Univerza na Primorskem|Univerzi na Primorskem]] v [[Koper|Kopru]]. Leta 1995 je postalbil članizvoljen za dopisnega člana [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]], 2005 za izrednega in leta 2009 za rednega.<ref name="Reference">http://www.sazu.si/o-sazu/clani/joze-pirjevec.html</ref>
Aktiven je bil tudi v javnem življenju, vključno s politiko. Leta 1990 je bil aktivni član [[Slovenska skupnost|Slovenske skupnosti]], sredinsko usmerjene stranke slovenske manjšine v italjanski deželi [[Furlanija-Julijska krajina|Furlaniji – Julijski krajini]]. Od leta 2005 je bil aktiven član [[Liberalna demokracija Slovenije|Liberalne demokracije Slovenije]]. Leta 2008 je neuspešno kandidiral za slovenski parlament v volilnem okolišu [[Sežana]]. Leta 2013 je bil aktiven med [[Protesti v Sloveniji (2012–2013)|protesti]] proti aktualni politiki in je nato napovedal ustanovitev svoje stranke.
 
Aktiven je tudi v javnem življenju. Odkar je znova pridobil slovensko državljanstvo, se je dejavno vključil v kulturnopolitično življenje v Sloveniji.
Aktiven je bil tudi v javnem življenju, vključno s politiko. Leta 1990 je bil aktivni član [[Slovenska skupnost|Slovenske skupnosti]], sredinsko usmerjene stranke slovenske manjšine v italjanski deželi [[Furlanija-Julijska krajina|Furlaniji – Julijski krajini]]. Od leta 2005 je bil aktiven član [[Liberalna demokracija Slovenije|Liberalne demokracije Slovenije]]. Leta 2008 je neuspešno kandidiral za slovenski parlament v volilnem okolišu [[Sežana]]. Leta 2013 je bil aktiven med [[Protesti v Sloveniji (2012–2013)|protesti]] proti aktualni politiki in je nato napovedal ustanovitev svoje stranke.
 
Pirjevec ima [[Slovenija|slovensko]] in [[Italija|italjansko]] državljanstvo. Poleg [[slovenščina|slovenščine]] in [[italjanščina|italjanščine]] tekoče govori [[angleščina|angleško]], [[nemščina|nemško]], [[srbohrvaščina|srbohrvaško]], [[francoščina|francosko]] in [[ruščina|rusko]].
 
Je član svetovalnega odbora Evropskega združenja za zgodovino pedagogike (EUROCLIO).
 
== Viri ==
*Enciklopedija Slovenije; knjiga 8, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1994
 
== Sklici ==
{{sklici|1}}
 
== Zunanje povezave ==
* Intervju z dr. J. Pirjevcem o njegovi knjigi ''Tito in tovariši'' v časopisu Dnevnik [https://www.dnevnik.si/1042468288….]
 
== Dela==