Oxford: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
sklici |
dodano |
||
Vrstica 130:
}}
'''Oxford''' (/ ɒksfərd /) je mesto v regiji jugovzhodna [[Anglija]] in mestna občina [[Oxfordshire]]a. S 159.994<ref>{{Cite web|title = UK: 1000 Largest Cities by Population|url = https://thegeographist.wordpress.com/2013/11/23/largest-cities-uk-population/|website = The Geographist|accessdate = 2015-10-10}}</ref> prebivalci je 52. največje mesto v Združenem kraljestvu<ref>{{cite web|url=http://thegeographist.wordpress.com/2013/11/23/largest-cities-uk-population|title=United Kingdom: 1000 Largest Cities by population|accessdate=12 January 2014|date=November 2013|publisher=The Geographist}}</ref><ref name=metpop>{{cite web|url=http://www.espon.eu/export/sites/default/Documents/Projects/ESPON2006Projects/StudiesScientificSupportProjects/UrbanFunctions/fr-1.4.3_April2007-final.pdf#page=119|title=British urban pattern: population data|accessdate=7 August 2013|date=March 2007|format=PDF|work=ESPON project 1.4.3 Study on Urban Functions|publisher=European Spatial Planning Observation Network|page=119}}</ref> in eno najhitreje rastočih in najbolj etnično raznolikih mest. Oxford ima dobro gospodarsko osnovo. Njegova industrija vključuje avtomobilsko industrijo, izobraževanje, založništvo in številne družbe informacijske tehnologije in znanstveno podprta podjetja. Mesto je znano po vsem svetu kot sedež [[Univerza v Oxfordu|Univerze v Oxfordu]], ki je najstarejša univerza v angleško govorečem svetu. Zgradbe v Oxfordu kažejo primere vseh angleških arhitekturnih obdobij od poznega obdobja Sasov. Oxford je znan kot »mesto sanjajočih [[Fiala (arhitektura)|fial]]«, izraz, ki ga skoval [[pesnik]] [[Matthew Arnold]].
== Zgodovina ==
=== Srednji vek ===
Oxford je bil prvič naseljen v obdobju [[Sasi|Sasov]] in je bil sprva znan kot "Oxenaforda", kar pomeni »[[ Brod (prehod)|Prehod]] govedi« (po angleško) <ref>{{citation |title=The Place-Names of Oxfordshire, Part 1 |author=Margaret Gelling |isbn=0-521-04916-4}}</ref>, ki je osnovan na rezultatu dela »Chronicon ex chronicis« Florence Worcester; v tistem času so bili prehodi bolj pogosti kot [[most]]ovi. Kraj se je začel z ustanovitvijo prehoda volov preko reke okoli leta 900. V 10. stoletju je Oxford postal mesto pomembne vojaške meje med kraljestvoma Mercia in Wessex, vanj pa naj bi večkrat vdrli [[Danci (germansko pleme)|Danci]].
Oxford je bila močno poškodovan v času invazije Normanov leta 1066. Po osvojitvi je bilo mesto dodeljeno guvernerju Robertu D'Oylyju, ki je odredil gradnjo gradu kot potrditev normanske oblasti nad tem območju. Grad verjetno ni bil nikoli uporabljen za vojaške namene, njegovi ostanki so se ohranili vse do danes. D'Oyly je v gradu ustanovil samostansko skupnost, saj je bil sestavljen iz kapele in bivalnih prostorov za menihe (''sv. Jurij v gradu''). Skupnost ni nikoli postala velika, vendar si je prislužila svoje mesto v zgodovini kot eno najstarejših mest formalnega izobraževanja v Britaniji. Tam je leta 1139 Geoffrey od Monmouth napisal zgodovino kraljev Britanije (''History of the Kings of Britain''), zbirke Arturjevih legend. <ref>Chris Andrews, David Huelin; ''Oxford. Introduction & Guide''; Oxford 1986</ref>
Oxfordov prestiž se je povečal z listino kralja [[Henrik II. Angleški|Henrika II.]], s katero je podelil svojim državljanom privilegije in izjeme, kot jih je uživalo glavno mesto kraljestva; in nekatere pomembne verske ustanove so bile ustanovljene v ali v bližini mesta. Vnuk kralja [[Ivan Brez dežele |Ivana]] je ustanovil samostan Rewley za [[cistercijani|cistercijanski]] red; bratje različnih redov ([[dominikanci]], [[frančiškani]], [[karmeličani]], [[avguštinci]] in [[Red Svete Trojice |trinitarci]]) so imeli v Oxfordu ustanove različnega pomena. V 13. stoletju so se v mestu pogosto odvijala zasedanja parlamenta. Oxfordski statut je uvedla skupina baronov na čelu s Simonom de Montfortom; ta dokument pogosto obravnavajo kot prvo pisno ustavo v Angliji.
[[Rihard I. Levjesrčni]] (vladal 6. julij 1189 - 6. aprila 1199) in [[Ivan Brez dežele]] (vladal od 6. aprila 1199 - 19. oktobra 1216), sinova Henrika II. Angleškega, sta bila rojena v palači Beaumont v Oxfordu, 8. septembra 1157 in 24. decembra 1166. Plošča v ulici Beaumont Street spominja na te dogodke. <ref>{{cite book|last=Jenkins|first=Vivian|title=Kings & Queens|year=1996|publisher=HarperCollins|isbn=0-00-472295-7}}</ref>
=== Univerza v Oxfordu ===
Univerza v Oxfordu je prvič omenjena v zapisih iz 12. stoletja. Os stotin aularianskih hiš, ki so zrastle po mestu, je ostala le St Edmund Hall (c. 1225). je zadnja ohranjena srednjeveška dvorana na univerzi. Prvi oxfordski [[kolidž]]i so bili University College (1249), Balliol (1263) in Merton (1264). Ti kolidži so bili ustanovljene v času, ko so Evropejci začeli prevajati spise grških filozofov. Ti spisi so spremenili evropsko ideologijo, navdahnjeni z znanstvenimi odkritji in napredkom v umetnosti, ko je družba začela gledati na nov način. Te kolidže v Oxfordu je podprla Cerkve v upanju, da bi uskladili [[antična grška filozofija|grško filozofijo]] in [[krščanska teologija|krščansko teologijo]]. Razmerje med neakademskim prebivalstvom in akademsko skupnostjo je bilo pogosto neprijetno –kar 93 študentov in meščanov je bilo ubitih 10. februarja 1355 v nemirih na dan sv. Scholastica (spor v gostilni med dvema študentoma in gostilničarjem je sprožil nemire, ki so trajali dva dni, posledica je bila več privilegijev in svoboščin akademskih institucij nad mestom).
Epidemija bolezni ''sudor anglicus'' (sladka slabost) leta 1517 je bila v Oxfordu in [[Cambridge]]u še posebej uničujoča, saj je umrlo polovico prebivalstva obeh mest, vključno z mnogimi študenti in predavatelji. <ref>[http://www.storyoflondon.com/modules.php?op=modload&name=News&file=article&sid=244&mode=thread&order=0&thold=0 The Sweating Sickness]. ''Story of London.'' {{wayback|url=http://www.storyoflondon.com/modules.php?op=modload&name=News&file=article&sid=244&mode=thread&order=0&thold=0 |date=20110728164133 |df=y }}</ref>
[[Stolnica v Oxfordu]] je edinstven primer združevanja kapele kolidža in stolnice v eni inštituciji. Prvotno samostanska cerkev sv. Frideswide, je bila stavba razširjena in vključena v strukturo Kardinalovega kolidža tik pred spremembo v Kristusovo cerkev leta 1546, od takrat pa je delovala kot stolnica Oxfordske škofije.
Oxfordskim mučenikom so leta 1555 sodili zaradi [[herezija|herezije]] oziroma njihovih verskih prepričanj in učenja in jih nato zažgali na grmadi na danes ulici Broad Street. Trije mučenci so bili škofje Hugh Latimer in Nicholas Ridley ter nadškof Thomas Cranmer. <ref>{{cite web|url=http://clark.wscal.edu/oxfordmartyrs.php|title=Ridley, Latimer, and Cranmer: the Oxford Martyrs|publisher=Westminster Seminary California|accessdate=25 May 2014}}</ref> Spomenik mučenikov stoji v bližini za vogalom, na severu svetega Tilna.
=== Angleška državljanska vojna ===
V [[angleška državljanska vojna|angleški državljanski vojni]] se je leta 1642 v Oxfordu nahajal dvor [[Karel I. Angleški|Karla I.]], potem ko je bil kralj izgnan iz Londona, čeprav je bila v mestu močna podpora parlamentarcem. Mesto je popustilo parlamentarnim silam pod vodstvom generala Fairfaxa v obleganju Oxforda leta 1646. Kasneje, v času velike [[kuga|kuge]] v [[London]]u leta 1665-66, je bil v mestu nastanjen dvor [[Karel II. Angleški|Karla II.]]. Čeprav nerad, je bil prisiljen, da se umakne, ko je kuga prišla preblizu. Mesto je utrpelo dva huda [[požar]]a leta 1644 in 1671. <ref>{{cite book | last=Cockayne | first=Emily | title=Hubbub: Filth Noise & Stench in England | publisher=Yale University Press | year=2007 | isbn=978-0-300-13756-9 | pages=134–136 }}</ref>
=== Moderna doba ===
[[File:Radcliffe Camera, Oxford - Oct 2006.jpg|thumb|left| Radcliffe Camera, zgrajena 1748]]
Leta 1790 je Oxford kanal povezal mesto s [[Coventry]]jem. Vojvodski prekop, ki ga je zaključil vojvoda Marlborough leta 1789 pa je povezal nov kanal z reko [[Temza|Temzo]]; in leta 1796, je podjetje Oxford Canal zgradilo svojo povezavo do Temze, kot Isis Lock. Leta 1844 je bilo mesto povezano z Londonom z Great Western Railway preko Didcota in Readinga, kmalu so sledile še druge proge.
V 19. stoletju je polemika okoli ''Oxfordskega gibanja'' v anglikanski Cerkvi opozorila na mesto kot središče teološke misli.
Stalna vojaška prisotnost je bila v mestu ustanovljena leta 1876 z izgradnjo Cowley Barracks. <ref>{{cite web|url=http://www.headington.org.uk/history/war/general/barracks.html|title=Cowley Barracks|publisher=Headington at War|accessdate=7 November 2014}}</ref>
Lokalna vlada v Oxfordu je bila reformirana z zakonom o občinskih družbah 1835, razširili so meje občine z vključitvijo majhnega območja vzhodno od reke Cherwell. Meje so se še razširile leta 1889, ko so dodali področja Grandpont in New Hinksey, južno od reke Temze, ki so bile prenesene iz Berkshirea v Oxfordshire. Hkrati sta bila dodana Summertown in zahodni del Cowleya. Leta 1890 je Oxford postal okrožje. <ref name=boundaries>{{cite book|authors=Eleanor Chance, Christina Colvin, Janet Cooper, C J Day, T G Hassall, Mary Jessup and Nesta Selwyn|chapter=Boundaries|title=A History of the County of Oxford: Volume 4, the City of Oxford|editors=Alan Crossley and C R Elrington|series=Victoria County History|date=1979|pages=260–264|accessdate=30 December 2015|url=http://www.british-history.ac.uk/vch/oxon/vol4/pp260-264}}</ref>
[[File:Oxford Lord Mayoralty Royal Proclamation.jpg|thumb|right|Kraljeva razglasitev podelitve županstva Oxfordu.]]
[[File:High Street, Oxford, England, 1890s.jpg|thumb|right|Fotochrom ulice High Street, 1890–1900]]
Oxfordsko mestno hišo je zgradil Henry T. Hare; Temeljni kamen je bil položen 6. julija 1893, odprl jo je 12. maj 1897 bodoči kralj [[Edvard VII. Britanski]]. Hiša je bila sedež lokalne oblasti od Cehovske dvorane iz leta 1292 in čeprav je Oxford mesto in ima nadžupana, se stavba še vedno imenuje s svojim tradicionalnim imenom »mestna hiša«.
=== 20. in 21. stoletje ===
[[File:Oxford City Birdseye.jpg|thumb|right|250px|Pogled na center Oxforda]]
Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] se je število prebivalcev Oxforda spremenilo. Število članov univerze je bilo znatno manjše, tudi študentov, profesorjev in osebja. Nekatere prostore kolidžev so zasedli vojaki na usposabljanju. V času vojne je bilo v mestu tudi mnogo ranjenih in invalidnih vojakov, ki so bili zdravljeni v novih bolnišnicah in so bili nastanjeni v univerzitetnih stavbah, vključno s šolo, mestno hišo in Somerville College. <ref>{{Cite book|title = History of the University of Oxford: Volume VIII: The Twentieth Century - Oxford Scholarship|url = http://www.oxfordscholarship.com/view/10.1093/acprof:oso/9780198229742.001.0001/acprof-9780198229742|doi = 10.1093/acprof:oso/9780198229742.001.0001}}</ref>
V začetku 20. stoletja je Oxford doživljal hitro industrijsko in rast prebivalstva, leta 1920 se je dobro uveljavila tiskarska in založniška industrija. Leta 1929 so razširili meje mesta z vključitvijo predmestja Headington, Cowley in Iffley na vzhodu in Wolvercote na severu.
Tudi v 1920-ih so gospodarstvo in družbe v Oxfordu doživeli veliko preobrazbo. William Morris je ustanovil Morris Motors za masovno proizvodnjo avtomobilov v Cowleyu, na jugovzhodnem robu mesta. Leta 1970 je v Cowleyu v Morris Motors in Pressed Steel Fisher delalo več kot 20.000 ljudi. V tem času je bil Oxford mesto dveh polovic: univerzitetno mesto na zahodu Magdalen Bridge in avtomobilsko mesto na vzhodu. To je privedlo do duhovite primerjave, da »Oxford je na levem bregu Cowleya«. Ko je Cowley utrpel velike izgube delovnih mest v letih 1980 in 1990, po propadu British Leyland, zdaj uspešno proizvaja Mini za BMW. Veliko območje prvotne tovarne avtomobilov v Cowley je bilo leta 1990 porušenih in je sedaj mesto Business Park Oxford. <ref>{{cite web|url=http://www.library.hbs.edu/go/oxfordbg.html|title=Oxford Business Group Country Reports|work=hbs.edu}}</ref>
Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bil Oxford obvarovan nemških letalskih napadov, morda zaradi pomanjkanja težke industrije, kot so jeklarne in ladjedelništvo. Bil pa je cilj beguncev, ki so bežali iz Londona in drugih mest. Univerzitetni kolidži so služili kot začasne vojašnice in področja usposabljanja vojakov pred razporeditvijo. <ref>{{cite web|url=http://www.bnc.ox.ac.uk/345/brasenose-college-archives-and-history-38/college-life-214/college-life-in-wartime-421.html|title=College life in wartime|author=Neil Harvey|work=ox.ac.uk}}</ref>
6. maja 1954 je Roger Bannister, 25-letni študent medicine, je prvič dokazano pretekel miljo pod štirimi minutami na Iffley Road v Oxfordu. Čeprav je predhodno študiral na univerzi v Oxfordu, je Bannister takrat študiral na St Marije Hospital Medical School v Londonu.
Druga oxfordska univerza, Oxford Brookes University, prej Oxford School of Art, nato Oxford Politehnika, ki stoji na Headington Hill, je dobila svojo listino leta 1991 in je bila v zadnjih desetih letih izbrana za najboljšo novo univerzo v Veliki Britaniji. <ref>Oxford Brookes University, [http://www.brookes.ac.uk/about-brookes/results-and-achievements/awards-and-rankings/ 'Awards and Rankings']. Retrieved 19 August 2013.</ref> Imenovana je v čast ustanovitelja šole, John Henry Brookes.
Prihod migrantskih delavcev v tovarne in bolnišnice, nedavno priseljevanje iz južne Azije in velika študentska populacija, dajejo Oxfordu opazno svetovljanski značaj, zlasti na področjih Headington in Cowley Road s svojimi številnimi bari, kavarnami, restavracijami, etničnimi trgovinami in fast food prodajalnami ter letnim Cowley Road Carnival. Oxford je eno izmed najbolj raznolikih majhnih mest v Veliki Britaniji: zadnja ocena prebivalstva za [30] leto 2005 je pokazalo, da je 27% prebivalstva iz etničnih manjšin, vključno s 16,2% ne-belih etničnih skupin. Te številke seveda ne upoštevajo več nedavnih mednarodnih migracij v mesto.
== Glej tudi ==
| |||