Ada E. Yonath: Razlika med redakcijama

m
Po tistem se je usposabljala v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], kjer se je usmerila v preučevanje zgradbe zelo velikih molekul. Po vrnitvi je leta 1970 na Weizmannovem inštitutu ustanovila prvi laboratorij za kristalografijo v Izraelu. Konec 1979 je odšla na raziskovalni obisk k [[Heinz-Günter Wittmann|H.-G. Wittmannu]] na [[Inštitut Maxa Plancka]] za molekularno genetiko v [[Berlin]], kjer je dobila idejo svoj osrednji raziskovalni subjekt. Kljub za takratne razmere skoraj nemogočemu izzivu se je lotila zgradbe ribosoma in nato več desetletij postopoma izboljševala tehniko kristalizacije in rentgenskega slikanja te kompleksne molekule iz dveh podenot. Vzporedno je med letoma 1979 in 1984 vodila raziskovalno skupino na Inštitutu Maxa Plancka.
 
V 1990. letih se je izzivu pridružilo več tujih laboratorijev, zato se je razvila prava tekma za odkritje, ki je dosegla vrhunec v drugi polovici leta 2000, ko je skupina Ramakrišnana z [[Univerza v Cambridgeu|Univerze v Cambridgeu]] objavila strukturo velike podenote, skupini Ade Yonath in Steitza z [[Univerza Yale|Univerze Yale]] pa neodvisno drugdruga od druge strukturo majhne podenote. Za odkritje, ki je izjemnega pomena za razumevanje delovanja ribosoma in [[Gensko prevajanje|prevajanjeprevajanja]] genetskih informacij nasploh, je poleg Nobelove nagrade prejela številne druge, med njimi [[Nagrada Louise Gross Horwitz|nagrado Louise Gross Horwitz]] (2005) in [[Wolfova nagrada za kemijo|Wolfovo nagrado za kemijo]] (2007).
 
Z nekdanjim možem ima eno hči. Kot [[javni intelektualec|javna intelektualka]] se občasno izpostavlja kot nasprotnica množičnega zapiranja Palestincev v izraelskih zaporih in zagovornica večje udeležbe žensk v znanosti.