Kriminal

V pogovornem jeziku, izraz kriminal pomeni neko nezakonito dejanje, ki je kaznovano s strani države. Pojem "kriminal" nima v novem kazenskem pravu nekakšne splošne oziroma enostavne definicije, čeprav je v sodobnem kazenskem pravu večkrat uporabljena. Najbolj popularen vidik kriminala je, da je izraz ustvarjen s strani pravne države, z drugimi besedami, neko dejanje je zaznamovano kot kriminal v primeru, da ga za takšnega določi pristojno pravo. Večkrat predlagana definicija kriminala oziroma kaznivega dejanja se glasi, da je kriminal škodljivo dejanje ne samo do individualne osebe, ampak tudi do družbe in države. Takšna dejanja (kriminalna dejanja) so zato prepovedana in kaznovana s strani prava. Pojem, ki se izraža kot umor, posilstvo in kraja je prepovedano po vsem svetu. Kaj točno je kaznivo dejanje je opredeljeno v kazenskem pravu vsake države. Medtem ko ima večina držav katalog kaznivih dejanj, ki se imenuje kazenski zakonik, še vedno obstaja nekaj takšnih običajno pravnik držav, kjer takšen zakon ne obstaja. Država (vlada), ima moč, da strogo omeji posameznikovo svobodo, če le ta stori kaznivo dejanje. S tem si država tudi jemlje pravico, do poseganja v človekove pravice in svoboščine. V sodobnih državah obstajajo različni postopki, kot so preiskovanje in sojenje, za prepoznavo določenega dejanja kot kriminalno dejanje. Če je storilec spoznan za krivega je le ta lahko obsojen na kaznovanje v obliki odškodnine (globe) , delo v skupnosti ali če je narava njihovega dejanja bila hujše oblike tudi na zaporno kazen, dosmrtno ječo (v določenih državah) in v nekaterih državah tudi usmrtitev. Po navadi je kriminal opredeljen kot "dejanje s katerim storiš kaznivo dejanje" (avtus reus), ki ga mora (z nekaterimi izjemami) spremljati "namen povzročitve nekaj kaznivega" (mens rea). Medtem ko vsak zločin krši zakon, se vsaka kršitev zakona ne šteje kot kaznivo dejanje. Kršitve zasebnega prava (Odškodninska odgovornost in kršitve pogodb) niso avtomatično kaznovane s strani države, vendar jih je mogoče uveljaviti v pravdnem postopku.

Pregled

Ko se medsebojni odnosi in sankcije dokažejo kot neučinkoviti za vzpostavitev želenega družbenega reda, lahko država uvede bolj formalne oziroma strožje sisteme družbenega nadzora. Z institucionalnim in pravnim strojem, s katerim razpolagajo, lahko država prisili prebivalstvo, da se drži določenih zakonov (kodeksov) in v primeru da se teh predpisov prebivalstvo ne drži, jih lahko država kaznuje. Organi imajo na razpolago različne mehanizme za doseganje želenega redu (spodbuja ali kaznuje) določena vedenja. Pravne in administrativne agencije lahko kodificirajo določena pravila v sistem prava (zakonodajo) in policijo, da se lahko zagotovi da so državljani v skladu s temi zakoni. Namen zakonodajalcev in skrbnikov je , da odvračajo in preprečujejo kriminal. Poleg tega, državni organi zagotovijo vsa potrebna sredstva in sankcije, ki so zapisani v kazenskopravnem sistemu. Pravne sankcije, se močno razlikujejo po državah; vključujejo lahko (na primer) zapor začasnega odvzema prostosti (pripor) ali pogojno kazen, lahko pa tudi strožje kot je na primer smrtna kazen ali doživjenski zapor brez možnosti pogojnega izpusta.