Odpre glavni meni

Spremembe

odstranjenih 180 zlogov, pred 3 leti
brez povzetka urejanja
{{Solstice-equinox}}
'''Enakonóčje''' (tudi '''ekvinókcij''') je [[Astronomija|astronomski]] pojav v katerem [[Ekvator|ekvatorialna]] ravnina zaide čez [[Sonce|sončevo]] središče, kar pomeni da sta [[dan]] in [[noč]] približno enako dolga po celem [[Zemlja|svetu]]. To se zgodi dvakrat letno, in sicer okoli [[21. marec|21. marca]] (na [[sever|severni]] [[polobla|polobli]] [[pomladno enakonočje]] in začetek [[pomlad]]i, obratno na [[jug|južni]] Toid[[polobla|polobli]]) ter okoli [[23. september|23. septembra]] (na severni polobli [[jesensko enakonočje]] in začetek [[jesen]]i, obratno na južni polobli). V praksi tak dogodek pomeni, da bo Sonce nad obzorjem približno toliko časa kot pod obzorjem.
 
Teoretično bi bil zaradi tega na enakonočje dan enako dolg noči, a se to v praksi ne zgodi, saj je dan definiran kot [[časovno obdobje]], ko [[sončna svetloba]] lahko doseže površje, če na njem ni krajevnih ovir, kot je [[gorovje]]; ker se sončna svetloba ne pojavlja v obliki enega žarka, pač pa razpršujočega snopa, Sonce osvetli površje tudi preden se na obzorju znajde v celoti. Ravno tako dnevna svetloba osvetljuje površje zaradi odboja sončnih žarkov, ko je njihov vir - Sonce - še oziroma že za obzorjem. Zato je na ekvinokcij dan približno 14 minut daljši od noči na [[ekvator]]ju, proti [[severni tečaj|poloma]] pa se ta čas povečuje. Dejanska enaka dolžina dneva in noči se tako pojavi nekaj dni proti zimskemu delu leta.
Brezimni uporabnik