Iztrebljevalec: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m m/dp/slog
m m/dp/pnp
Vrstica 11:
* [[David Peoples]]
}}
| based on = {{Based on|''[[Do Androids Dream of Electric Sheep?]]''|[[Philip K.Kindred Dick]]}}
| starring = {{Plain list|<!--As per poster. Do not add any more names-->
* [[Harrison Ford]]
Vrstica 40:
'''''Iztrebljevalec''''' (v izvirniku {{jezik-en|Blade Runner}}) je [[Združene države Amerike|ameriški]] [[znanstvena fantastika|znanstvenofantastični]] [[film]] režiserja [[Ridley Scott|Ridleya Scotta]], ki je prvič izšel leta 1982 v distribuciji [[Warner Bros.]]
 
Glavne vloge v tem [[Antiutopija|antiutopičnem]] tehno trilerju z močnim pridihom [[film noir|filma noir]] (t. i. »tech noir« ali »neo-noir«) so odigrali [[Harrison Ford]], [[Rutger Hauer]], [[Sean Young]] in [[Edward James Olmos]]. Zgodba je osnovana na romanu [[Philip K.Kindred Dick|Philipa K.Kindreda Dicka]] ''[[Ali androidi sanjajo o električnih ovcah?]]'' iz leta 1968 in spremlja protagonista, upokojenega »iztrebljevalca« Ricka Deckarda, ki prevzame novo nalogo in po [[Los Angeles]]u leta 2019 lovi prepovedane »replikante« – genetsko modificirane človeške [[kloniranje|klone]], praktično nerazločljive od navadnih ljudi.
 
Sprva je bil deležen mešanega odziva filmskih kritikov: nekateri so pohvalili kompleksnost motivov, drugi pa so izrazili neodobravanje nad tempom podajanja zgodbe.<ref>Sammon, str. 313–315.</ref> Tudi finančno ni dosegel pričakovanj. Zanj so ustvarjalci prejeli [[nagrada Hugo|nagrado Hugo]] za najboljši film in nekaj nagrad [[Britanska akademija za filmsko in televizijsko umetnost|Bafte]] v tehničnih kategorijah.<ref>{{navedi splet| url=http://www.imdb.com/title/tt0083658/awards?ref_=tt_awd |title=Blade Runner (1982) - Awards |work=[[Internet Movie Database]] |accessdate=14.6.2016}}</ref> Šele kasneje, z izdajo za [[domači video]], je ''Iztrebljevalec'' pridobil [[kultni film|kultni status]]<ref>Sammon, str. xvi–xviii.</ref> in velja zdaj za najvidnejši primer svojega žanra.<ref>{{navedi knjigo |title=The Philosophy of Neo-Noir |publisher=University Press of Kentucky |last=Conard |first=Mark T. |year=2006 |isbn=978-0-8131-2422-3}}</ref> Zaradi posegov distributerjev je nastalo več različic z dodanimi ali odvzetimi prizori in šele ob 25. obletnici prvega izida je izšla različica ''The Final Cut'', v kateri je imel režiser popolno umetniško svobodo.<ref name="Sammon, pp. 353, 365">Sammon, str. 353, 365.</ref> Scott je opisal ta film kot njegov »verjetno najpopolnejši in najbolj osebnoizpoveden film«.<ref>{{navedi novice| last=Greenwald |first=Ted |url=http://www.wired.com/entertainment/hollywood/magazine/15-10/ff_bladerunner_full?currentPage=all |title=Read the Full Transcript of Wired's Interview with Ridley Scott |journal=Wired |issue=15.10 |accessdate=27.7.2011 |date=26.9.2007 | archiveurl=https://web.archive.org/web/20130618103853/http://www.wired.com/entertainment/hollywood/magazine/15-10/ff_bladerunner_full?currentPage=all |archivedate=18.6.2013}}</ref><ref name="scottobserver">{{navedi novice |title=Scott's Corner |newspaper=The Observer |date=6.1.2002 |first=Lynn |last=Barber |url=http://film.guardian.co.uk/interview/interviewpages/0,,628186,00.html |accessdate=27.7.2011 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080720054223/http://film.guardian.co.uk/interview/interviewpages/0,,628186,00.html |archivedate=20.7.2008}}</ref> Z njim je usmeril pozornost [[Hollywoodska filmska industrija|Hollywooda]] na Dickova dela, po katerih so kasneje nastali številni drugi filmi.<ref>Bukatman, str. 41</ref> Leta 1993 je ameriška [[Kongresna knjižnica]] ''Iztrebljevalca'' zavoljo njegovega »kulturnega, zgodovinskega ali estetskega pomena« uvrstila v [[Narodni filmski register]].<ref name="1993Add">{{navedi splet |title=U.S. National Film Registry – Titles |publisher=[[Univerza Carnegie Mellon]] |url=http://www.cs.cmu.edu/afs/cs.cmu.edu/Web/Unofficial/Movies/NFR-Titles.html |accessdate=22.7.2009}}</ref>