Alzacija: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
Vrstica 61:
V frankovskem obdobju, natančneje od približno leta 500, dalje je obstajalo močno priseljevanje germanskih naseljencev, ki je postopoma prevladalo nad Galsko-rimskim prebivalstvom. V tem času je nastalo ime "Alzacija". Strasbourg, od leta 614 [[škofija]], je bil poleg [[Basel|Basla]] in [[Speyer]]ja, najbolj pomembno mesto v regiji.
 
V Frankovskem cesarstvu je bila Alzaciji med letoma 842 in 925 štirikrat spremenjena regionalna politična vloga: 842 je pripadla Srednjemu frankovskemuSrednjefrankovskemu kraljestvu, 870 Vzhodnemu[[Vzhodnofrankovska frankovskemudržava|Vzhodnofrankovskemu kraljestvu]], 913 Zahodnemu frankovskemuZahodnofrankovskemu kraljestvu in končno 925 nazaj v Vzhodno frankovskoVzhodnorankovsko kraljestvo. To je že bil zametek konfederacije [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], v okviru katerega je bila večina razvijajočih alzaških regij in manjših držav, ki so veljale vse do 17. stoletja. Strasbourg postal drugo največje mesto v vzhodnem cesarstvu (za Kölnom).
 
=== Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda 925–1648 ===
{{glavni|Sveto rimsko cesarstvo}}
Spet v VzhodnemVzhodnofrankovski frankovskem kraljestvudržavi (925), je Alzacija igral najprej posebno politično vlogo, vendar je najkasneje 988-1254 postala del [[Švabska vojvodina|Švabske vojvodine]]. Dve okrožji, Nordgau in Sundgau, sta bili ustanovljeni kot upravni enoti med koncem 8. in sredino 10. stoletja. Poleg tega je Alzaciji pripadlo doslej ločeno [[Jursko pogorje]] (na jug do reke [[Aare]]).
 
Še posebej ob koncu obdobja [[Stauferji|Stauferjev]] leta 1254 in povezano s kvazi reševanjem njihove Švabske vojvodine, a tudi zaradi počasnega propadanja osrednje oblasti v kraljestvu, je bilo veliko različnih političnih vladarjev. Ti so hitro postali dejanski nosilci glavnih političnih pristojnosti vlade. Delovali so pod okriljem cesarstva, od 17. stoletja pod Francoskim kraljestvom in so bili vladarjem vezani na zelo različnih stopnjah. Regionalne politične institucije so bile [[Deželni stanovi]] in [[Cesarska okrožja]], v francoskem obdobju ''Intendance'', ''Gouverneur'' in ''Conseil souverain''.
Vrstica 149:
| 847–870 || [[Verdunski sporazum]] preda Alzacijo in Loreno [[Lotar I.|Lotarju I.]] || Srednja Francija (Karolinško cesarstvo) || francoščina, stara visoka nemščina
|-
| 870–889 || [[Mersenski sporazum]] preda Alzacijo Vzhodnim Frankom || [[VzhodnaVzhodnofrankovska Frankovskadržava]] (Nemško kraljestvo Karolinškega cesarstva) || francoščina, stara visoka nemščina
|-
| 889–962 || Karolinško cesarstvo razpade na petih kraljestev, Madžari in Vikingi občasno napadejo Alzacijo || [[Nemško kraljestvo]] || stara visoka nemščina, francoščina