Žito: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 14:
* '''Ajda''' zaradi posebnih morfoloških lastnosti ne sodi v nobeno izmed gornjih skupin, vendar se zaradi uporabe obravnava kot nepravo žito (psevdožito).<ref>Todorić, Gračan, 1982: 9-10.</ref>
Glede na [[kolobarjenje]] ločimo žita, ki jih lahko sadimo v [[monokultura]]h (koruza, rž), in žita, ki so za to bolj občutljiva. <br>
Glede na '''način gojenja''' (agrotehnika) ločimo '''okopavine''' (koruza) in '''strnine''' (prava žita), vendar je takšna delitev krajevno pogojena in že zastarela, saj v Sloveniji tudi koruze ne okopavamo več, po drugi strani pa ponekod okopavajo tudi strnine. <br>
Glede na '''namen''' v strogem ločujemo krušna (pšenica, rž) in nekrušna (kašnata, krmna) žita (ječmen, oves, proso, koruza, [[ajda]], riž). Tudi ta delitev ni povsem natančna, saj poznamo tudi [[kruh]]e z deležem drugih žit, npr. rženi kruh, ovseni kruh (ovsenjak), koruzni kruh, ajdov kruh; v preteklosti so k pšenični moki pogosto primešali riževo, ki je bila cenejša, v letih pomanjkanja pa celo moko iz plodov gozdnih dreves ([[kostanj]], [[bukev|žir]], [[mokovec]]). Ključno je, da krušna moka vsebuje razmeroma visok delež<ref>Glede na recepte, dostopne na spletu, se ta delež - odvisen od vrste primešane moke - v grobem giblje od 30 do 75 %.</ref> z glutenom bogate pšenične moke, kar omogoči peko kruha z želeno obliko in rahlostjo.
* '''Krušna žita''' so tista, ki jih največ [[mletje|meljejo]] v [[moka|moko]], iz katere lahko zamesimo [[testo]] za [[kruh]] (pšenica, rž); nekdaj je bila pogosta mešanica pšenične in ržene moke ([[soržica]]).
* '''Nekrušna''' ali '''kašnata žita''' so tista, ki jih ne meljejo, ampak le luščijo v [[kaša|kaše]]. Iz njihove moke težko zamesimo testo, mešati jo moramo s krušno moko. Ker se nekrušna žita pogosto uporabljajo za krmo, se imenujejo tudi '''krmna'''.<ref>Tajnšek, 1980: 23.</ref>
| |||