Botulizem: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 31:
== Simptomi ==
Botulin blokira prenos signala med [[živec|živcem]] in [[mišica|mišico]], saj zavre izločanje [[acetilholin]]a v [[živčno-mišični stik|živčno-mišičnem stiku]]. Najprej so običajno prizadete mišice očesnih vek in bolnik zasledi motnje [[vid]]a. [[zenica|Zenice]] se razširijo. Nadalje so prizadete [[ustnice]], [[Jezik (organ)|jezik]], [[lica]] in [[žrelo]]. Bolnik ima suha usta ter občuti žejo, prizadeta sta tudi požiranje in [[govor]]. [[Vročina]] se običajno ne pojavi. V hujših primerih se ohromelost širi od glave navzdol na notranje organe; nastopi [[bljuvanje]], [[driska]], kasneje [[zaprtje]] in trebušni [[krč]]i. Smrt nastopi zaradi zastoja dihanja (ker pride do ohromitve [[dihalna mišica|dihalih mišic]]) in/ali zastoja [[srce|srca]] (zaradi ohromelosti [[srčna mišica|srčne mišice]]).
Znaki botulizma rane so razen znakov s strani prebavil enaki kot pri botulizmu po zaužitju hrane. Pogosto se pojavi povišana temperaturo, možne so enostranske motnje zaznavanja senzoričnih dražljajev.<ref name=Berginc/>
Prvi znak bolezni pri dojenčku je običajno [[zaprtje]], ki ga spremljata slabše hranjenje in mišična oslabelost. Z napredovanjem bolezni se pojavi descendentna ohlapna [[ohromelost]]. Najprej so prizadeti obrazni
živci, kar se kaže z brezizraznim obrazom, [[ptoza|ptozo]] in šibkim jokom. Sesalni, žrelni, požiralni in kornealni refleksi so oslabljeni ali odsotni. Težave se stopnjujejo en do dva tedna, nato pa po dveh do treh tednih običajno postopno pričnejo
izzvenevati. Okrevanje je zelo počasno, vendar popolno.<ref name=Radsel/> V nekaterih primerih pa lahko botulizem dojenčka poteka fulminantno in menijo, da morda botulizem povzroči znaten delež nenadnih nepojasnjenih smrti dojenčkov.<ref name=Gregorcic/>
== Zdravljenje ==
Vrstica 38 ⟶ 44:
== Epidemiologija ==
[[Obolevnost]] je odvisna od prehranskih in higienskih navad prebivalstva. Pojavlja se v obliki [[epidemija|epidemij]] (predvsem zastrupitve s hrano) ali sporadično. Pogostnost bolezni ostaja v zadnjih letih v Evropski uniji nespremenjena in je bila leta 2006 ocenjena na 0,024 primera na 100.000 prebivalcev. V Sloveniji so med letoma 1998 in 2009 prijavili 14 primerov, dva človeka sta umrla. Pri vseh je bil vzrok okužba s hrano.<ref name=Gregorcic>Gregorčič S. Botulizem. V: Tomažič J., Strle F s sod. Infekcijske bolezni. Ljubljana 2014/2015, str. 348–349.</ref>
Botulizem pri dojenčku je v Evropi bolezen redka; od leta 1976 do 2011 je bilo prijavljenih 96 primerov, od tega skoraj tretjina v Italiji. V Sloveniji je bil prvi prijavljeni primer leta 2013, pri katerem pa je vir okužbe ostal nepojasnjen. [[Pojavnost]] okužbe je verjetno podcenjena zaradi neprepoznane klinične slike, nedostopnosti ustreznih mikrobioloških preiskav in blagih oblik bolezni, ki jih otroci prebolijo v domačem okolju.<ref name=Radsel/>
| |||