Maskirni vzorec: Razlika med redakcijama

Vojaška kamuflaža je doživela preporod z večjim obsegom in točnostjo novejšega [[Strelno orožje|strelnega orožja]] v 19. stoletju. Zlasti zamenjava nenatančnih pušk z natančnimi je osebno prikrivanje oziroma '''maskirni vzorec v boju''' dvignila do nivoja, za katerega pravimo, da je že veščina preživetja. V 20. stoletju se je maskirni vzorec hitro razvijal, posebej v času [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. Za boj na kopnem so umetniki, kot so André Mare oblikovali sheme in maskirne vzorce za prikrivanje opazovalnih točk, katere so delovala kot drevesa in grmičevje. Na morju, so bile trgovske ladje in vojaški čolni prebarvani v svetleče, odbijajoče se barve in bleščečih vzorcev, kateri so bili zelo vidni, vendar zasnovani tako, da so zmedli sovražne podmornice, katere niso mogle določiti hitrost, oddaljenost in smer tarče.<ref name=Sumrall/><ref>{{cite web | last=Prinzeugen | title=Schnellboot: An Illustrated Technical History | work=Prinz Eugen | url=http://www.prinzeugen.com/colors.htm | accessdate=5 March 2012}}</ref> Med in po drugi svetovni vojni, so različne maskirne vzorce uporabljali za letala in kopenska vozila v različnih spektrih vojne. Uporaba radarjev od sredine 20. stoletja je v veliki meri imela velik vpliv na prikrivanje vojaških letal z maskirnimi vzorci, saj je njihov namen zastarel. Po drugi svetovni vojni je bilo maskiranje namenjeno za zaščito vojaške opreme, kot so vozila, orožje, ladje, letala in utrdbe, kot tudi za zaščito vojakov na njihovih pozicijah. Maskirni vzorec ima na vozilih in nepremični opremi omejeno učinkovitost, čeprav uporabljajo maskirne vzorce. Boljše rezultate ne odkrivanja pozicij opreme in vozil dosegajo raznovrstne maskirne mreže, zasloni, prevleke in vegitacije, kateri razbijejo silhuete statičnih vozil in opreme ter tako zmanjašajo opaznost in absorbirajo radarske valove in infrardeče žarke. Nekateri vojaški tekstil in maskirni vzorec na vozilih, pomaga zagotoviti prikrivanje proti nočnim opazovalnim napravam. Po drugi svetovni vojni je bilo zaradi radarjev prikrivanje običajno manj učinkovito, čeprav so bile obalne ladje včasih pobarvane kot kopenska vozila, zaradi manjše strateške pomembnosti. V večini primerov pa so bile te tehnike neučinkovite in posledično razkrite.

Veliko maskirnih tekstilnih vzorcev je bilo razvito, da bi ustrezali potrebam za boj na različnih območjih (na primer [[gozd]], [[sneg]], [[trava]] in [[puščava]]).<ref>{{cite journal | url=http://www.icrc.org/eng/assets/files/other/irrc_853_pfanner.pdf | title=Military uniforms and the law of war | author=Pfanner, Toni | journal=IRRC | date=March 2004 | volume=86 | issue=853 | pages=99–100 | doi=10.1017/s1560775500180113}}</ref> Pri projektiranju vzorca, kateri bi ustrezal vsem potrebam in različnim okoliščinam se je zalomilo, ker se je tovrstna učinkovitost izkazala za nedosegljivo. Američani so izdelali UCP maskirni vzorec leta 2004, kateri je bil kasneje umaknjen iz uporabe zaradi neučinkovitosti v različnih okoljih. Problem z pripravo vzorca, kateri bi deloval in ustrezal v različnih okoljih je bil rešen z uporabo tehnologije pixellated. Ta tehnologija je vzorce in oblike zasnovala digitalno in s tem zagotovila fraktalno podobo oblik različnih velikosti. Učinek je takšen, da je učinkovit na blizu in na daljavo.

'''Ne-vojaška uporaba maskirnih vzorcev''' se uporablja v [[Telekomunikacije|telekomunikaciji]], predvsem na oddajniških stolpih in pa v lovstvu, kjer lovci z maskirnimi vzorci lažje uplenijo bolj pazljivo divjad. Lovci na malo divjad že dolgo uporabljajo maskirne vzorce v obliki materialov, kot so živalske kože, blato, listje in veje. Zelene ali rjave barve oblačil jim omogočijo neopažen pristop pozorni divjadi.<ref>Newark, 2007. p. 38.</ref> Moderna lovska oblačila omogočajo uporabo materialov, ki zagotavljajo moteč maskirni vzorec za divjad. Primer: leta 1986 je lovec Bill Jordan ustvaril oblačila za lovce tiskana s slikami posameznih vrst vegetacije, kot so trave in veje.

Vzorci, ki izhajajo iz vojaške kamuflaže se pogosto uporabljajo na '''modnih oblačilih''', ki izkoriščajo svoj močen stil in simboliko samega maskirnega vzorca. Tematika maskirnega vzorca se ponavlja v sodobni umetnosti ter v prenesenem pomenu in dobesedno v znanstveni fantastiki in v literarnih delih.<ref name="Galliano at Museum">{{cite web | url=http://www3.fitnyc.edu/museum/loveandwar/galliano.htm | title=Love and War: The Weaponized Woman | publisher=The Museum at FIT | work=John Galliano for Christian Dior, silk camouflage evening dress | date=9 September – 16 December 2006 | accessdate=1 December 2011}}</ref>

'''Avtomobilski proizvajalci pogosto uporabljajo maskirne vzorce''', da bi prikrili obliko novih prihajajočih izdelkov. To prikrivanje je zasnovano tako, da zabriše vidne linije na vozilu, in se uporablja skupaj s polnilom, pokrovi in nalepkami. Namen vzorcev "je preprečiti vizualno opazovanje (in v manjši stopinji fotografiranje), katero bi naknadno lahko omogočilo reprodukcijo oblike vozil konkurenci.<ref>{{cite web |title=The secrets behind all that camouflage |url=http://www.autonews.com/article/20150512/BLOG06/150519967/the-secrets-behind-all-that-camouflage |publisher=Automotive News |accessdate=28 July 2015 |date=12 May 2015}}</ref>

V antični Grčiji, je '''[[Aristotel]]''' prvi omenil tovrstno spreminjanje barve in uporabo maskirnih vzorcev pri hobotnici, katera to uporablja za maskiranje in za opozarjanje plenilcev. Maskiranje je zanimiva raziskovalna tema v [[Zoologija|zoologiji]] že stoletja. [[Darwin|Darwinova]] teorija naravne selekcije 1859 vključuje tematiko maskirnega vzorca in maskiranja v živalskem svetu.<ref name=DarwinOOS84>Darwin, 1859. p. 84.</ref> Nekatere živali, ki imajo sposobnost maskiranja imajo prednost pri razmnoževanju, pred člani iste vrste, saj jim neopaznost omogoča več potomcev. V Darwinovi teoriji Izvor vrst.<ref name=Aristotle>Aristotle (c. 350 BC). ''Historia Animalium''. IX, 622a: 2–10. Cited in Borrelli, Luciana; [[Francesco Gherardi|Gherardi, Francesca]]; Fiorito, Graziano (2006). ''A catalogue of body patterning in Cephalopoda''. Firenze University Press. ISBN 978-88-8453-377-7. [http://www.fupress.com/scheda.asp?IDV=487 Abstract]</ref>