Teorija moralnih temeljev: razlika med redakcijama

odstranjenih 37 zlogov ,  pred 5 leti
m
brez povzetka urejanja
m
Kohlberg gradeč na Piagetovem delu zagovarja stališče, da se moralna argumentacija pri otrocih sčasoma spreminja. Razlago je podal skozi svoj pogled, ki ga je poimenoval »[[:en:Lawrence_Kohlberg's_stages_of_moral_development|šestih stopenj moralnega razvoja]]«. Kohlbergovo delo je poudarjalo pravičnost kot ključen koncept pri moralni argumentaciji (utemeljevanju oz. razmišljanju). Pravičnost je videl kot primarno spoznavno (kognitivno) funkcijo, ki je postala tudi glavna smer moralne psihologije ter gonilo nadaljnjih del<ref>{{Navedi revijo|url=http://www.jstor.org/stable/25482183|title=No Man's Land: Exploring the Space between Gilligan and Kohlberg|last=Donleavy|first=Gabriel D.|date=2008-01-01|journal=Journal of Business Ethics|issue=4|volume=80|pages=807–822}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Pravičniški um: zakaj dobre ljudi ločujeta politika in religija|last=Haidt|first=Jonathan|publisher=UMco|year=2013|isbn=978-961-6803-83-0|location=Ljubljana|page=|cobiss=269085440}}</ref> na omenjenem področju. Haidt navaja, da je spoznal Kohlbergove teorije za nezadovoljive že za časa svojega študija ker so se zdele preveč »razumske«. Še posebej se mu je zdelo sporno ker zanemarjajo vlogo [[Čustvo|čustev]].
 
Antropolog Richard Shweder je za razliko od v psihologiji prevladujočih teorij morale razvil niz teorij, ki poudarjajo kulturno spremenljivost moralnih (oz. vrednostnih) sodb. Shweder izpostavlja, da različne pojavnosti morale v različnih kulturah izhajajo iz »treh različnih in kljub temu skladnih množic moralnih skrbi«. Slednje je označil kot etiko avtonomije, družbe in božanskega<ref>{{Navedi revijo|url=http://www.jstor.org/stable/40062563|title=Commentary to Feature Review: The Future of Moral Psychology: Truth, Intuition, and the Pluralist Way|last=Shweder|first=Richard A.|last2=Haidt|first2=Jonathan|date=1993-01-01|journal=Psychological Science|issue=6|volume=4|pages=360–365}}</ref>. Shwederjev pristop je spodbudil Haidta k terenskim ter laboratorijskim raziskavam razlik v dojemanju morale. Raziskave je izvedel v Braziliji in Filadelfiji (ZDA). To delo je Haidta pripeljalo k razvoju njegovega t.i. [[:en:Social_intuitionismSocialno-intuitivni|socialno-intuitivnega]]<ref>{{Navedi revijo|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Social_intuitionism&oldid=697595773|title=Social intuitionism|date=2015-12-31|journal=Wikipedia, the free encyclopedia|language=en}}</ref> pristopa k morali. Haidtov socialno-intuitivni pristop se od Kohlbergove racionalistične teorije razlikuje po tem, da izpostavlja čustveno komponento človeškega delovanja. Po Haidtu za razliko od Kohlberga izhaja, da »vrednostno (moralno) odločanje pogojuje hitra moralna intuiticija«, racionalizacija oz. argumentacija vrednostnega merila služi zgolj kasnejšemu (post-hoc) opravičevanju (argumentiranju oz. zagovarjanju) že oblikovanih moralnih (vrednostnih) stališč<ref>{{Navedi revijo|url=http://www3.nd.edu/~wcarbona/Haidt%202001.pdf|title="The Emotional Dog and Its Rational Tail: A Social Intuitionist Approach to Moral Judgement"|last=Jonathan|first=Haidt|date=Oktober, 2001|journal=Psychological Review|accessdate=|doi=10.1037/0033-295x.108.4.814.}}</ref>. Haidtovo delo je pkmalu postalo vplivno, zlasti pa njegov osredotočen pogled na intuitivno-vrednostni moment pri oblikovanju moralne oz. vrednostne sodbe. Vrsta raziskovalcev<ref>{{Navedi revijo|url=http://science.sciencemag.org/content/320/5877/734.full|title="The Roots of Morality"|last=Miller|first=Greg|date=9 May 2008|journal=Science|accessdate=|doi=10.1126/science.320.5877.734}}</ref> se je posvetila nadaljnjemu raziskovanju področja in uporabi Haidtovih izsledkov.
Haidtov socialno-intuitivni pristop se od Kohlbergove racionalistične teorije razlikuje po tem, da izpostavlja čustveno komponento človeškega delovanja. Po Haidtu za razliko od Kohlberga izhaja, da »vrednostno (moralno) odločanje pogojuje hitra moralna intuiticija«, racionalizacija oz. argumentacija vrednostnega merila služi zgolj kasnejšemu (post-hoc) opravičevanju (argumentiranju oz. zagovarjanju) že oblikovanih moralnih (vrednostnih) stališč<ref>{{Navedi revijo|url=http://www3.nd.edu/~wcarbona/Haidt%202001.pdf|title="The Emotional Dog and Its Rational Tail: A Social Intuitionist Approach to Moral Judgement"|last=Jonathan|first=Haidt|date=Oktober, 2001|journal=Psychological Review|accessdate=|doi=10.1037/0033-295x.108.4.814.}}</ref>. Haidtovo delo je pkmalu postalo vplivno, zlasti pa njegov osredotočen pogled na intuitivno-vrednostni moment pri oblikovanju moralne oz. vrednostne sodbe. Vrsta raziskovalcev<ref>{{Navedi revijo|url=http://science.sciencemag.org/content/320/5877/734.full|title="The Roots of Morality"|last=Miller|first=Greg|date=9 May 2008|journal=Science|accessdate=|doi=10.1126/science.320.5877.734}}</ref> se je posvetila nadaljnjemu raziskovanju področja in uporabi Haidtovih izsledkov.
 
Haidt in njegovi sodelavci so se znotraj socialno-intuitivnega pristopa pričeli posvečati virom t.i. »intuicij«, ki po njihovem podlaga vrednostnih sodb. V članku akademske publikacije [[:en:Daedalus_(journal)|Deadalus]]<ref>{{Navedi revijo|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Daedalus_(journal)&oldid=692048356|title=Daedalus (journal)|date=2015-11-23|journal=Wikipedia, the free encyclopedia|language=en}}</ref> iz leta 2004, Haidt ter Craig Joseph orisujeta, pregledujeta oz. raziskujeta dela o koreninah moralnosti. Vključujeta dela [[:en:Donald_Brown_(anthropologist)Donald brown|Donalda Browna]], [[:en:Alan_FiskeAlan fiske|Alana Fiskeja]], [[:en:Shalom_H._SchwartzShalom schwartz|Shalom Schwartza]] in Shwenderja. Iz njunega pregleda izhaja, da vsi avtorji posedujejo štiri »intuitivne etike«, ki izhajajo iz procesa človeške [[:en:Human_evolutionEvolucija človeka|evolucije]] kot prilagoditveni odgovor na izzive.
 
Te štiri etike so označili kot: trpljenje, hierarhija, recipročnost in čistost. Po Haidtu in Josephu je vsaka etika tvorila enoto katere razvoj je bil odvisen od kulture. Napisala sta, da bi vsaka enota lahko tvorila le »prebliske vplivov, ko se določeni vzorci srečajo v družbenem okolju«. Na drugi strani naj bi prav kulturno izobraževalni proces oblikoval končni odziv vsakega posameznika na te prebliske. Morala oz. vrednote se razlikujejo ali razhajajo ker različne kulture uporabljajo štiri »gradnike« oz. »enote« drugače<ref>{{Navedi revijo|url=http://www.mitpressjournals.org/doi/abs/10.1162/0011526042365555|title=Intuitive ethics: how innately prepared intuitions generate culturally variable virtues|last=Haidt|first=Jonathan|last2=Joseph|first2=Craig|journal=Daedalus|issue=4|doi=10.1162/0011526042365555|volume=133|pages=55–66}}</ref>. Ta članek je postal prva izjava, ki nakazuje teorijo moralnih temeljev, sedaj še bolj dodelano in razvito s strani Haidta, Josepha in ostalih.
74

urejanj