Teorija moralnih temeljev: razlika med redakcijama

brez povzetka urejanja
m
Temelji teorije izhajajo iz reakcije na razvojno racionalistično teorijo morale povezano z [[Lawrence Kohlberg|Lawrencem Kohlbergom]] in [[Jean Piaget|Jeanom Pigaetom]].
 
Kohlberg gradeč na Piagetovem delu zagovarja stališče, da se moralna argumentacija pri otrocih sčasoma spreminja. Razlago je podal skozi svoj pogled, ki ga je poimenoval »[[:en:Lawrence_Kohlberg's_stages_of_moral_development|šestih stopenj moralnega razvoja]]«. Kohlbergovo delo je poudarjalo pravičnost kot ključen koncept pri moralni argumentaciji (utemeljevanju oz. razmišljanju). Pravičnost je videl kot primarno spoznavno (kognitivno) funkcijo, ki je postala tudi glavna smer moralne psihologije ter gonilo nadaljnjih del<ref>{{Navedi revijo|url=http://www.jstor.org/stable/25482183|title=No Man's Land: Exploring the Space between Gilligan and Kohlberg|last=Donleavy|first=Gabriel D.|date=2008-01-01|journal=Journal of Business Ethics|issue=4|volume=80|pages=807–822}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=ThePravičniški Righteous Mindum: Whyzakaj Gooddobre Peopleljudi areločujeta Dividedpolitika Byin Politics and Religionreligija|last=Haidt,|first=Jonathan|publisher=Pantheon BooksUMco|year=20122013|isbn=978-0961-3076803-3779083-60|location=New YorkLjubljana|page=9-11|cobiss=1564494269085440}}</ref> na omenjenem področju. Haidt navaja, da je spoznal Kohlbergove teorije za nezadovoljive že za časa svojega študija ker so se zdele preveč »razumske«. Še posebej se mu je zdelo sporno ker zanemarjajo vlogo [[:en:EmotionČustvo|čustev]]<ref>{{Navedi revijo|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Emotion&oldid=724373856|title=Emotion|date=2016-06-08|journal=Wikipedia, the free encyclopedia|language=en}}</ref>.
 
Antropolog Richard Shweder je za razliko od v psihologiji prevladujočih teorij morale razvil niz teorij, ki poudarjajo kulturno spremenljivost moralnih (oz. vrednostnih) sodb. Shweder izpostavlja, da različne pojavnosti morale v različnih kulturah izhajajo iz »treh različnih in kljub temu skladnih množic moralnih skrbi«. Slednje je označil kot etiko avtonomije, družbe in božanskega<ref>{{Navedi revijo|url=http://www.jstor.org/stable/40062563|title=Commentary to Feature Review: The Future of Moral Psychology: Truth, Intuition, and the Pluralist Way|last=Shweder|first=Richard A.|last2=Haidt|first2=Jonathan|date=1993-01-01|journal=Psychological Science|issue=6|volume=4|pages=360–365}}</ref>. Shwederjev pristop je spodbudil Haidta k terenskim ter laboratorijskim raziskavam razlik v dojemanju morale. Raziskave je izvedel v Braziliji in Filadelfiji (ZDA). To delo je Haidta pripeljalo k razvoju njegovega t.i. [[:en:Social_intuitionism|socialno-intuitivnega]]<ref>{{Navedi revijo|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Social_intuitionism&oldid=697595773|title=Social intuitionism|date=2015-12-31|journal=Wikipedia, the free encyclopedia|language=en}}</ref> pristopa k morali.
74

urejanj