Teorija moralnih temeljev: razlika med redakcijama

odstranjenih 188 zlogov ,  pred 5 leti
m
brez povzetka urejanja
m
m
Trenutno teorija izpostavlja šest takšnih temeljev, pojmovanj oz. odnosov do sledečih vprašanj: skrbi, pravičnosti, svoboda, zvestobe, avtoriteta in svetega (božanskega, svetosti, čistosti, op. a.). Avtorji teorije dopuščajo možnosti odkritja novih (dodatnih) temeljev. Trenutno teorija izpostavlja šest takšnih temeljev, pojmovanj oz. odnosov do sledečih vprašanj: skrbi, pravičnosti, Svoboda, zvestobe, avtoriteta in svetega (božanskega, svetosti, čistosti, op. a.). Avtorji teorije dopuščajo možnosti odkritja novih (dodatnih) temeljev. Teorijo so oblikovali [[Jonathan Heidt]] in [[Creig Joseph]]
 
, izhajajoč iz raziskav oz. ugotovitev kulturnega antropologa [[Richard Shweder|Richarda Shwederja]]. Teorijo so sčasoma sooblikovali različni sodelavci, študentje in strokovnjaki z različnih področij. Teorija je dosegla javnost zlasti z objavo knjige, ''[[Pravičniški um|Pravičniški um; : zakaj dobre ljudi ločujeta politika in religija]]''<ref>{{Navedi revijoknjigo|url=httpshttp://enwww.wikipediacobiss.orgsi/wscripts/index.phpcobiss?titlecommand=The_Righteous_MindDISPLAY&oldidbase=721042774cobib&rid=269085440|title=ThePravičniški Righteous Mindum|datelast=2016Haidt|first=Jonathan|publisher=UMco|year=2013|isbn=978-05961-196803-83-0|journaledition=1|location=|page=Wikipedia, the free encyclopedia|language=enslovenščina|cobiss=269085440}}</ref>, avtorja Jonthana Heidta.
 
Čeprav se začetki teorije moralnih temeljev osredotočajo zlasti na medkulturne razlike, pa nadaljnje delo teorijo razširja tudi na politično ideologijo. Različni strokovnjaki so teorijo moralnih temeljev uporabili zlasti za razlago različnih političnih pogledov; [[Progresivizem|naprednih]] oz. levih pogledov ( v ZDA [[Liberalizem|liberals]]), [[Konservatizem|konservativcev]] in zagovornikov nevmešavanja države (ang. [[Libertarian|libertarians]]).
Temelji teorije izhajajo iz reakcije na razvojno racionalistično teorijo morale povezano z [[Lawrence Kohlberg|Lawrencem Kohlbergom]] in [[Jean Piaget|Jeanom Pigaetom]].
 
Kohlberg gradeč na Piagetovem delu zagovarja stališče, da se moralna argumentacija pri otrocih sčasoma spreminja. Razlago je podal skozi svoj pogled, ki ga je poimenoval »[[:en:Lawrence_Kohlberg's_stages_of_moral_developmentKohlbergova pravična skupnost|šestih stopenj moralnega razvoja]]«. Kohlbergovo delo je poudarjalo pravičnost kot ključen koncept pri moralni argumentaciji (utemeljevanju oz. razmišljanju). Pravičnost je videl kot primarno spoznavno (kognitivno) funkcijo, ki je postala tudi glavna smer moralne psihologije ter gonilo nadaljnjih del<ref>{{Navedi revijo|url=http://www.jstor.org/stable/25482183|title=No Man's Land: Exploring the Space between Gilligan and Kohlberg|last=Donleavy|first=Gabriel D.|date=2008-01-01|journal=Journal of Business Ethics|issue=4|volume=80|pages=807–822}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=The Righteous Mind: Why Good People are Divided By Politics and Religion|last=Haidt,|first=Jonathan|publisher=Pantheon Books|year=2012|isbn=978-0-307-37790-6|location=New York|page=9-11|cobiss=1564494}}</ref> na omenjenem področju. Haidt navaja, da je spoznal Kohlbergove teorije za nezadovoljive že za časa svojega študija ker so se zdele preveč »razumske«. Še posebej se mu je zdelo sporno ker zanemarjajo vlogo [[:en:Emotion|čustev]]<ref>{{Navedi revijo|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Emotion&oldid=724373856|title=Emotion|date=2016-06-08|journal=Wikipedia, the free encyclopedia|language=en}}</ref>.
 
Antropolog Richard Shweder je za razliko od v psihologiji prevladujočih teorij morale razvil niz teorij, ki poudarjajo kulturno spremenljivost moralnih (oz. vrednostnih) sodb. Shweder izpostavlja, da različne pojavnosti morale v različnih kulturah izhajajo iz »treh različnih in kljub temu skladnih množic moralnih skrbi«. Slednje je označil kot etiko avtonomije, družbe in božanskega<ref>{{Navedi revijo|url=http://www.jstor.org/stable/40062563|title=Commentary to Feature Review: The Future of Moral Psychology: Truth, Intuition, and the Pluralist Way|last=Shweder|first=Richard A.|last2=Haidt|first2=Jonathan|date=1993-01-01|journal=Psychological Science|issue=6|volume=4|pages=360–365}}</ref>. Shwederjev pristop je spodbudil Haidta k terenskim ter laboratorijskim raziskavam razlik v dojemanju morale. Raziskave je izvedel v Braziliji in Filadelfiji (ZDA). To delo je Haidta pripeljalo k razvoju njegovega t.i. [[:en:Social_intuitionism|socialno-intuitivnega]]<ref>{{Navedi revijo|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Social_intuitionism&oldid=697595773|title=Social intuitionism|date=2015-12-31|journal=Wikipedia, the free encyclopedia|language=en}}</ref> pristopa k morali.
74

urejanj