Teorija moralnih temeljev: razlika med redakcijama

m
brez povzetka urejanja
m
m
, izhajajoč iz raziskav oz. ugotovitev kulturnega antropologa [[Richard Shweder|Richarda Shwederja]]. Teorijo so sčasoma sooblikovali različni sodelavci, študentje in strokovnjaki z različnih področij. Teorija je dosegla javnost zlasti z objavo knjige, ''[[Pravičniški um|Pravičniški um; : zakaj dobre ljudi ločujeta politika in religija]]''<ref>{{Navedi revijo|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=The_Righteous_Mind&oldid=721042774|title=The Righteous Mind|date=2016-05-19|journal=Wikipedia, the free encyclopedia|language=en}}</ref>, avtorja Jonthana Heidta.
 
Čeprav se začetki teorije moralnih temeljev osredotočajo zlasti na medkulturne razlike, pa nadaljnje delo teorijo razširja tudi na politično ideologijo. Različni strokovnjaki so teorijo moralnih temeljev uporabili zlasti za razlago različnih političnih pogledov; [https://en.wikipedia.org/wiki/Progressivism [Progresivizem|naprednih]] oz. levih pogledov ( v ZDA [[Liberalizem|liberals]]), [https://en.wikipedia.org/wiki/Conservatism [Konservatizem|konservativcev]] in zagovornikov nevmešavanja države (ang. [[:en:LibertarianismLibertarian|libertarians]]).
 
Gledano z vidika ameriške politične kulture se t.i. »levica« v ZDA deli na liberalce, ki so nekoliko zmernejši in skrajne zagovornike nevmešavanja države (ang.[http://www.etymonline.com/index.php?term=libertarian libertarians]<ref>{{Navedi splet|url=http://www.etymonline.com/index.php?term=libertarian|title=Online Etymology Dictionary|accessdate=2016-06-13|website=www.etymonline.com}}</ref>). Slednji težijo zlasti k vitki, neavtoritarni državi ter prostemu trgu. Zaradi osnove v teoriji svobodne volje na kateri je ta politična smer zgrajena jih ni mogoče avtomatično uvrstiti nikamor. Sodijo na bodisi na levi bodisi desni na pol, odvisno od konteksta posameznega političnega vprašanja. Kljub vsemu so libertarians v ZDA prej uvrščeni na levo kot desno stran, spogledujejo pa se tudi z desno stranjo (skupen jim je zlasti pogled na ekonomsko svobodo oz. neumešavanja države v kapital).
 
Uporabniki teorije moralnih temeljev jo ponujajo kot razlago za razlike v političnih pogledih glede obravnave določenih občutljivih političnih vprašanj kot so: pravica istospolnih do poroke (zakonske zveze), pravica do splava, socialna država etc.
==Izvor==
 
Temelji teorije izhajajo iz reakcije na razvojno racionalistično teorijo morale povezano z [[:en:Lawrence_KohlbergLawrence Kohlberg|Lawrencem Kohlbergom]] in [[:en:Jean_PiagetJean Piaget|Jeanom PigetomPigaetom]].
 
Kohlberg gradeč na Piagetovem delu zagovarja stališče, da se moralna argumentacija pri otrocih sčasoma spreminja. Razlago je podal skozi svoj pogled, ki ga je poimenoval »[[:en:Lawrence_Kohlberg's_stages_of_moral_development|šestih stopenj moralnega razvoja]]«. Kohlbergovo delo je poudarjalo pravičnost kot ključen koncept pri moralni argumentaciji (utemeljevanju oz. razmišljanju). Pravičnost je videl kot primarno spoznavno (kognitivno) funkcijo, ki je postala tudi glavna smer moralne psihologije ter gonilo nadaljnjih del<ref>{{Navedi revijo|url=http://www.jstor.org/stable/25482183|title=No Man's Land: Exploring the Space between Gilligan and Kohlberg|last=Donleavy|first=Gabriel D.|date=2008-01-01|journal=Journal of Business Ethics|issue=4|volume=80|pages=807–822}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=The Righteous Mind: Why Good People are Divided By Politics and Religion|last=Haidt,|first=Jonathan|publisher=Pantheon Books|year=2012|isbn=978-0-307-37790-6|location=New York|page=9-11|cobiss=1564494}}</ref> na omenjenem področju. Haidt navaja, da je spoznal Kohlbergove teorije za nezadovoljive že za časa svojega študija ker so se zdele preveč »razumske«. Še posebej se mu je zdelo sporno ker zanemarjajo vlogo [[:en:Emotion|čustev]]<ref>{{Navedi revijo|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Emotion&oldid=724373856|title=Emotion|date=2016-06-08|journal=Wikipedia, the free encyclopedia|language=en}}</ref>.
74

urejanj