Teorija moralnih temeljev: razlika med redakcijama

odstranjenih 1.444 zlogov ,  pred 5 leti
m
brez povzetka urejanja
m
'''Teorija moralnih temeljev''' (ang. Moral foundations theory) je [https://en.wikipedia.org/wiki/Social_psychology socialno-psihološka teorija]<ref>{{Navedi revijo|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Social_psychology&oldid=723971097|title=Social psychology|date=2016-06-06|journal=Wikipedia, the free encyclopedia|language=en}}</ref>, ki poskuša razložiti izvor, oziroma nihanja ter variacije v človeškem moralnem (oz. vrednostnem) utemeljevanju. Poglablja se v prirojene modularne (oz. sestavljive) temelje moralnega utemeljevanja oz. argumetiranja.
 
Trenutno teorija izpostavlja šest takšnih temeljev, pojmovanj oz. odnosov do sledečih vprašanj: skrbi, pravičnosti, svoboda, zvestobe, avtoriteta in svetega (božanskega, svetosti, čistosti, op. a.). Avtorji teorije dopuščajo možnosti odkritja novih (dodatnih) temeljev. Trenutno teorija izpostavlja šest takšnih temeljev, pojmovanj oz. odnosov do sledečih vprašanj: skrbi, pravičnosti, Svoboda, zvestobe, avtoriteta in svetega (božanskega, svetosti, čistosti, op. a.). Avtorji teorije dopuščajo možnosti odkritja novih (dodatnih) temeljev. Teorijo so oblikovali [https://en.wikipedia.org/wiki/Jonathan_Haidt Jonathan Heidt]<ref>{{Navedi revijo|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Jonathan_Haidt&oldid=717293294|title=Jonathan Haidt|date=2016-04-26|journal=Wikipedia, the free encyclopedia|language=en}}</ref> in [https://en.wikipedia.org/wiki/Richard_Shweder Creig Joseph]<ref>{{Navedi revijo|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Richard_Shweder&oldid=724557807|title=Richard Shweder|date=2016-06-10|journal=Wikipedia, the free encyclopedia|language=en}}</ref>
 
, izhajajoč iz raziskav oz. ugotovitev kulturnega antropologa [[:en:Richard_Shweder|Richarda Shwederja]]<ref>{{Navedi revijo|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Richard_Shweder&oldid=724557807|title=Richard Shweder|date=2016-06-10|journal=Wikipedia, the free encyclopedia|language=en}}</ref>. Teorijo so sčasoma sooblikovali različni sodelavci, študentje in strokovnjaki z različnih področij. Teorija je dosegla javnost zlasti z objavo knjige, ''[https://en.wikipedia.org/wiki/The_Righteous_Mind Pravičniški um; : zakaj dobre ljudi ločujeta politika in religija]''<ref>{{Navedi revijo|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=The_Righteous_Mind&oldid=721042774|title=The Righteous Mind|date=2016-05-19|journal=Wikipedia, the free encyclopedia|language=en}}</ref>, avtorja Jonthana Heidta.
 
Čeprav se začetki teorije moralnih temeljev osredotočajo zlasti na medkulturne razlike, pa nadaljnje delo teorijo razširja tudi na politično ideologijo. Različni strokovnjaki so teorijo moralnih temeljev uporabili zlasti za razlago različnih političnih pogledov; [https://en.wikipedia.org/wiki/Progressivism naprednih]<ref>{{Navedi revijo|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Progressivism&oldid=724745580|title=Progressivism|date=2016-06-11|journal=Wikipedia, the free encyclopedia|language=en}}</ref> oz. levih pogledov ( v ZDA [https://en.wikipedia.org/wiki/Liberalism liberals]<ref>{{Navedi revijo|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Liberalism&oldid=724836951|title=Liberalism|date=2016-06-11|journal=Wikipedia, the free encyclopedia|language=en}}</ref>), [https://en.wikipedia.org/wiki/Conservatism konservativcev]<ref>{{Navedi revijo|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Conservatism&oldid=723641624|title=Conservatism|date=2016-06-04|journal=Wikipedia, the free encyclopedia|language=en}}</ref> in zagovornikov nevmešavanja države (ang. [[:en:Libertarianism|libertarians]]<ref>{{Navedi revijo|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Libertarianism&oldid=724502119|title=Libertarianism|date=2016-06-09|journal=Wikipedia, the free encyclopedia|language=en}}</ref>).
 
Gledano z vidika ameriške politične kulture se t.i. »levica« v ZDA deli na liberalce, ki so nekoliko zmernejši in skrajne zagovornike nevmešavanja države (ang.[http://www.etymonline.com/index.php?term=libertarian libertarians]<ref>{{Navedi splet|url=http://www.etymonline.com/index.php?term=libertarian|title=Online Etymology Dictionary|accessdate=2016-06-11|website=www.etymonline.com}}</ref>). Slednji težijo zlasti k vitki, neavtoritarni državi ter prostemu trgu. Zaradi osnove v teoriji svobodne volje na kateri je ta politična smer zgrajena jih ni mogoče avtomatično uvrstiti nikamor. Sodijo na bodisi na levi bodisi desni na pol, odvisno od konteksta posameznega političnega vprašanja. Kljub vsemu so libertarians v ZDA prej uvrščeni na levo kot desno stran, spogledujejo pa se tudi z desno stranjo (skupen jim je zlasti pogled na ekonomsko svobodo oz. neumešavanja države v kapital).
 
Uporabniki teorije moralnih temeljev jo ponujajo kot razlago za razlike v političnih pogledih glede obravnave določenih občutljivih političnih vprašanj kot so: pravica istospolnih do poroke (zakonske zveze), pravica do splava, socialna država etc.
==Izvor==
 
Temelji teorije izhajajo iz reakcije na razvojno racionalistično teorijo morale povezano z [[:en:Lawrence_Kohlberg|Lawrencem Kohlbergom]]<ref>{{Navedi revijo|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Lawrence_Kohlberg&oldid=724574640|title=Lawrence Kohlberg|date=2016-06-10|journal=Wikipedia, the free encyclopedia|language=en}}</ref> in [[:en:Jean_Piaget|Jeanom Pigetom]]<ref>{{Navedi revijo|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Jean_Piaget&oldid=724523318|title=Jean Piaget|date=2016-06-09|journal=Wikipedia, the free encyclopedia|language=en}}</ref>.
 
Kohlberg gradeč na Piagetovem delu zagovarja stališče, da se moralna argumentacija pri otrocih sčasoma spreminja. Razlago je podal skozi svoj pogled, ki ga je poimenoval »[[:en:Lawrence_Kohlberg's_stages_of_moral_development|šestih stopenj moralnega razvoja]]«. Kohlbergovo delo je poudarjalo pravičnost kot ključen koncept pri moralni argumentaciji (utemeljevanju oz. razmišljanju). Pravičnost je videl kot primarno spoznavno (kognitivno) funkcijo, ki je postala tudi glavna smer moralne psihologije ter gonilo nadaljnjih del<ref>{{Navedi revijo|url=http://www.jstor.org/stable/25482183|title=No Man's Land: Exploring the Space between Gilligan and Kohlberg|last=Donleavy|first=Gabriel D.|date=2008-01-01|journal=Journal of Business Ethics|issue=4|volume=80|pages=807–822}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=The Righteous Mind: Why Good People are Divided By Politics and Religion|last=Haidt,|first=Jonathan|publisher=Pantheon Books|year=2012|isbn=978-0-307-37790-6|location=New York|page=9-11|cobiss=1564494}}</ref> na omenjenem področju. Haidt navaja, da je spoznal Kohlbergove teorije za nezadovoljive že za časa svojega študija ker so se zdele preveč »razumske«. Še posebej se mu je zdelo sporno ker zanemarjajo vlogo [[:en:Emotion|čustev]]<ref>{{Navedi revijo|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Emotion&oldid=724373856|title=Emotion|date=2016-06-08|journal=Wikipedia, the free encyclopedia|language=en}}</ref>.
Haidtov socialno-intuitivni pristop se od Kohlbergove racionalistične teorije razlikuje po tem, da izpostavlja čustveno komponento človeškega delovanja. Po Haidtu za razliko od Kohlberga izhaja, da »vrednostno (moralno) odločanje pogojuje hitra moralna intuiticija«, racionalizacija oz. argumentacija vrednostnega merila služi zgolj kasnejšemu (post-hoc) opravičevanju (argumentiranju oz. zagovarjanju) že oblikovanih moralnih (vrednostnih) stališč<ref>{{Navedi revijo|url=http://www3.nd.edu/~wcarbona/Haidt%202001.pdf|title="The Emotional Dog and Its Rational Tail: A Social Intuitionist Approach to Moral Judgement"|last=Jonathan|first=Haidt|date=Oktober, 2001|journal=Psychological Review|accessdate=|doi=10.1037/0033-295x.108.4.814.}}</ref>. Haidtovo delo je pkmalu postalo vplivno, zlasti pa njegov osredotočen pogled na intuitivno-vrednostni moment pri oblikovanju moralne oz. vrednostne sodbe. Vrsta raziskovalcev<ref>{{Navedi revijo|url=http://science.sciencemag.org/content/320/5877/734.full|title="The Roots of Morality"|last=Miller|first=Greg|date=9 May 2008|journal=Science|accessdate=|doi=10.1126/science.320.5877.734}}</ref> se je posvetila nadaljnjemu raziskovanju področja in uporabi Haidtovih izsledkov.
 
Haidt in njegovi sodelavci so se znotraj socialno-intuitivnega pristopa pričeli posvečati virom t.i. »intuicij«, ki po njihovem podlaga vrednostnih sodb. V članku časopisaakademske publikacije [[:en:Daedalus_(journal)|Deadalus]]<ref>{{Navedi revijo|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Daedalus_(journal)&oldid=692048356|title=Daedalus (journal)|date=2015-11-23|journal=Wikipedia, the free encyclopedia|language=en}}</ref> iz leta 2004, Haidt ter Craig Joseph orisujeta, pregledujeta oz. raziskujeta dela o koreninah moralnosti. Vključujeta dela [[:en:Donald_Brown_(anthropologist)|Donalda Browna]], Alana Fiskeja, Shalom Schwartza in Shwenderja. Iz njunega pregleda izhaja, da vsi avtorji posedujejo štiri »intuitivne etike«, ki izhajajo iz procesa človeške evolucije kot prilagoditveni odgovor na izzive.
 
Te štiri etike so označili kot: trpljenje, hierarhija, recipročnost in čistost. Po Haidtu in Josephu je vsaka etika tvorila enoto katere razvoj je bil odvisen od kulture. Napisala sta, da bi vsaka enota lahko tvorila le »prebliske vplivov, ko se določeni vzorci srečajo v družbenem okolju«. Na drugi strani naj bi prav kulturno izobraževalni proces oblikoval končni odziv vsakega posameznika na te prebliske. Morala oz. vrednote se razlikujejo ali razhajajo ker različne kulture uporabljajo štiri »gradnike« oz. »enote« drugače. Ta članek je postal prva izjava, ki nakazuje teorijo moralnih temeljev, sedaj še bolj dodelano in razvito s strani Haidta, Josepha in ostalih.
74

urejanj