Teorija moralnih temeljev: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
CrtJS (pogovor | prispevki)
CrtJS (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 21:
 
Antropolog Richard Shweder je za razliko od v psihologiji prevladujočih teorij morale razvil niz teorij, ki poudarjajo kulturno spremenljivost moralnih (oz. vrednostnih) sodb. Shweder izpostavlja, da različne pojavnosti morale v različnih kulturah izhajajo iz »treh različnih in kljub temu skladnih množic moralnih skrbi«. Slednje je označil kot etiko avtonomije, družbe in božanskega<ref>{{Navedi revijo|url=http://www.jstor.org/stable/40062563|title=Commentary to Feature Review: The Future of Moral Psychology: Truth, Intuition, and the Pluralist Way|last=Shweder|first=Richard A.|last2=Haidt|first2=Jonathan|date=1993-01-01|journal=Psychological Science|issue=6|volume=4|pages=360–365}}</ref>. Shwederjev pristop je spodbudil Haidta k terenskim ter laboratorijskim raziskavam razlik v dojemanju morale. Raziskave je izvedel v Braziliji in Filadelfiji (ZDA). To delo je Haidta pripeljalo k razvoju njegovega t.i. [[:en:Social_intuitionism|socialno-intuitivnega]]<ref>{{Navedi revijo|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Social_intuitionism&oldid=697595773|title=Social intuitionism|date=2015-12-31|journal=Wikipedia, the free encyclopedia|language=en}}</ref> pristopa k morali.
Haidtov socialno-intuitivni pristop se od Kohlbergove racionalistične teorije razlikuje po tem, da izpostavlja čustveno komponento človeškega delovanja. Po Haidtu za razliko od Kohlberga izhaja, da »vrednostno (moralno) odločanje pogojuje hitra moralna intuiticija«, racionalizacija oz. argumentacija vrednostnega merila služi zgolj kasnejšemu (post-hoc) opravičevanju (argumentiranju oz. zagovarjanju) že oblikovanih moralnih (vrednostnih) stališč<ref>{{Navedi revijo|url=http://www3.nd.edu/~wcarbona/Haidt%202001.pdf|title="The Emotional Dog and Its Rational Tail: A Social Intuitionist Approach to Moral Judgement"|last=Jonathan|first=Haidt|date=Oktober, 2001|journal=Psychological Review|accessdate=|doi=10.1037/0033-295x.108.4.814.}}</ref>. Haidtovo delo je pkmalu postalo vplivno, zlasti pa njegov osredotočen pogled na intuitivno-vrednostni moment pri oblikovanju moralne oz. vrednostne sodbe. Vrsta raziskovalcev<ref>{{Navedi revijo|url=http://science.sciencemag.org/content/320/5877/734.full|title="The Roots of Morality"|last=Miller|first=Greg|date=9 May 2008|journal=Science|accessdate=|doi=10.1126/science.320.5877.734}}</ref> se je posvetila nadaljnjemu raziskovanju področja in uporabi Haidtovih izsledkov.