Teorija moralnih temeljev: razlika med redakcijama

m
brez povzetka urejanja
m
m
Temelji teorije izhajajo iz reakcije na razvojno racionalistično teorijo morale povezano z [[:en:Lawrence_Kohlberg|Lawrencem Kohlbergom]]<ref>{{Navedi revijo|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Lawrence_Kohlberg&oldid=724574640|title=Lawrence Kohlberg|date=2016-06-10|journal=Wikipedia, the free encyclopedia|language=en}}</ref> in [[:en:Jean_Piaget|Jeanom Pigetom]]<ref>{{Navedi revijo|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Jean_Piaget&oldid=724523318|title=Jean Piaget|date=2016-06-09|journal=Wikipedia, the free encyclopedia|language=en}}</ref>.
 
Kohlberg gradeč na Piagetovem delu zagovarja stališče, da se moralna argumentacija pri otrocih sčasoma spreminja. Razlago je podal skozi svoj pogled, ki ga je poimenoval »[[:en:Lawrence_Kohlberg's_stages_of_moral_development|šestih stopenj moralnega razvoja]]«. Kohlbergovo delo je poudarjalo pravičnost kot ključen koncept pri moralni argumentaciji (utemeljevanju oz. razmišljanju). Pravičnost je videl kot primarno spoznavno (kognitivno) funkcijo, ki je postala tudi glavna smer moralne psihologije ter gonilo nadaljnjih del<ref>{{Navedi revijo|url=http://www.jstor.org/stable/25482183|title=No Man's Land: Exploring the Space between Gilligan and Kohlberg|last=Donleavy|first=Gabriel D.|date=2008-01-01|journal=Journal of Business Ethics|issue=4|volume=80|pages=807–822}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=The Righteous Mind: Why Good People are Divided By Politics and Religion|last=Haidt,|first=Jonathan|publisher=Pantheon Books|year=2012|isbn=978-0-307-37790-6|location=New York|page=9-11|cobiss=1564494}}</ref> na omenjenem področju. Haidt navaja, da je spoznal Kohlbergove teorije za nezadovoljive že za časa svojega študija ker so se zdele preveč »razumske«. Še posebej se mu je zdelo sporno ker zanemarjajo vlogo [[:en:Emotion|čustev]]<ref>{{Navedi revijo|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Emotion&oldid=724373856|title=Emotion|date=2016-06-08|journal=Wikipedia, the free encyclopedia|language=en}}</ref>.
 
Antropolog Richard Shweder je za razliko od v psihologiji prevladujočih teorij morale razvil niz teorij, ki poudarjajo kulturno spremenljivost moralnih (oz. vrednostnih) sodb. Shweder izpostavlja, da različne pojavnosti morale v različnih kulturah izhajajo iz »treh različnih in kljub temu skladnih množic moralnih skrbi«. Slednje je označil kot etiko avtonomije, družbe in božanskega<ref>{{Navedi revijo|url=http://www.jstor.org/stable/40062563|title=Commentary to Feature Review: The Future of Moral Psychology: Truth, Intuition, and the Pluralist Way|last=Shweder|first=Richard A.|last2=Haidt|first2=Jonathan|date=1993-01-01|journal=Psychological Science|issue=6|volume=4|pages=360–365}}</ref>. Shwederjev pristop je spodbudil Haidta k terenskim ter laboratorijskim raziskavam razlik v dojemanju morale. Raziskave je izvedel v Braziliji in Filadelfiji (ZDA). To delo je Haidta pripeljalo k razvoju njegovega t.i. socialno-intuitivnega pristopa k morali.
Haidtov socialno-intuitivni pristop se od Kohlbergove racionalistične teorije razlikuje po tem, da izpostavlja čustveno komponento človeškega delovanja. Po Haidtu za razliko od Kohlberga izhaja, da »vrednostno (moralno) odločanje pogojuje hitra moralna intuiticija«, racionalizacija oz. argumentacija vrednostnega merila služi zgolj kasnejšemu (post-hoc) opravičevanju (argumentiranju oz. zagovarjanju) že oblikovanih moralnih (vrednostnih) stališč. Haidtovo delo je pkmalu postalo vplivno, zlasti pa njegov osredotočen pogled na intuitivno-vrednostni moment pri oblikovanju moralne oz. vrednostne sodbe. Vrsta raziskovalcev se je posvetila nadaljnjemu raziskovanju področja in uporabi Haidtovih izsledkov.
 
74

urejanj