Teorija moralnih temeljev: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 2:
'''Teorija moralnih temeljev''' (ang. Moral foundations theory) je [https://en.wikipedia.org/wiki/Social_psychology socialno-psihološka teorija]<ref>{{Navedi revijo|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Social_psychology&oldid=723971097|title=Social psychology|date=2016-06-06|journal=Wikipedia, the free encyclopedia|language=en}}</ref>, ki poskuša razložiti izvor, oziroma nihanja ter variacije v človeškem moralnem razlogovanju. Pogljablja se v prirojene modularne (oz. sestavljive) temelje moralnega razlogovanja.
Trenutno teorija izpostavlja šest takšnih temeljev, pojmovanj oz. odnosov do sledečih vprašanj: skrbi, pravičnosti,
, izhajajoč iz raziskav oz. ugotovitev kulturnega antropologa [[:en:Richard_Shweder|Richarda Shwederja]]<ref>{{Navedi revijo|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Richard_Shweder&oldid=724557807|title=Richard Shweder|date=2016-06-10|journal=Wikipedia, the free encyclopedia|language=en}}</ref>. Teorijo so sčasoma sooblikovali različni sodelavci, študentje in strokovnjaki z različnih področij. Teorija je dosegla javnost zlasti z objavo knjige, ''[https://en.wikipedia.org/wiki/The_Righteous_Mind Pravičniški um; : zakaj dobre ljudi ločujeta politika in religija]''<ref>{{Navedi revijo|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=The_Righteous_Mind&oldid=721042774|title=The Righteous Mind|date=2016-05-19|journal=Wikipedia, the free encyclopedia|language=en}}</ref>, avtorja Jonthana Heidta.
Vrstica 18:
Temelji teorije izhajajo iz reakcije na razvojno racionalistično teorijo morale povezano z [[:en:Lawrence_Kohlberg|Lawrencem Kohlbergom]]<ref>{{Navedi revijo|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Lawrence_Kohlberg&oldid=724574640|title=Lawrence Kohlberg|date=2016-06-10|journal=Wikipedia, the free encyclopedia|language=en}}</ref> in [[:en:Jean_Piaget|Jeanom Pigetom]]<ref>{{Navedi revijo|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Jean_Piaget&oldid=724523318|title=Jean Piaget|date=2016-06-09|journal=Wikipedia, the free encyclopedia|language=en}}</ref>.
Kohlberg gradeč na Piagetovem delu zagovarja stališče, da se moralna argumentacija pri otrocih sčasoma spreminja. Razlago je podal skozi svoj pogled, ki ga je poimenoval »[[:en:Lawrence_Kohlberg's_stages_of_moral_development|šestih stopenj moralnega razvoja]]«. Kohlbergovo delo je poudarjalo pravičnost kot ključen koncept pri moralni argumentaciji (utemeljevanju oz. razmišljanju). Pravičnost je videl kot primarno spoznavno (kognitivno) funkcijo, ki je postala tudi glavna smer moralne psihologije ter gonilo nadaljnjih del<ref>{{Navedi revijo|url=http://www.jstor.org/stable/25482183|title=No Man's Land: Exploring the Space between Gilligan and Kohlberg|last=Donleavy|first=Gabriel D.|date=2008-01-01|journal=Journal of Business Ethics|issue=4|volume=80|pages=807–822}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=The Righteous Mind: Why Good People are Divided By Politics and Religion|last=Haidt,|first=Jonathan|publisher=Pantheon Books|year=2012|isbn=978-0-307-37790-6|location=New York|page=9-11|cobiss=1564494}}</ref> na omenjenem področju. Haidt navaja, da je spoznal Kohlbergove teorije za nezadovoljive že za časa svojega študija ker so se zdele preveč »razumske«. Še posebej se mu je zdelo sporno ker zanemarjajo vlogo
<!-- === poglavje 1.1 === -->
<!-- vsebina podpoglavja -->
|