Teorija moralnih temeljev: razlika med redakcijama

m
brez povzetka urejanja
m
m
==Izvor==
 
Temelji teorije izhajajo iz reakcije na razvojno racionalistično teorijo morale povezano z [[:en:Lawrence_Kohlberg|Lawrencem Kohlbergom]]<ref>{{Navedi revijo|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Lawrence_Kohlberg&oldid=724574640|title=Lawrence Kohlberg|date=2016-06-10|journal=Wikipedia, the free encyclopedia|language=en}}</ref> in [[:en:Jean_Piaget|Jeanom Pigetom]]<ref>{{Navedi revijo|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Jean_Piaget&oldid=724523318|title=Jean Piaget|date=2016-06-09|journal=Wikipedia, the free encyclopedia|language=en}}</ref>.
Kohlberg je gradeč na Piagetovem delu zagovarjal stališče, da se moralna argumentacija pri otrocih sčasoma spreminja. Razlago za to je podal skozi svoj pogled, ki ga je poimenoval »šestih stopenj moralnega razvoja«. Kohlbergovo delo je poudarjalo pravičnost kot ključen koncept pri moralni argumentaciji (utemeljevanju oz. razmišljanju). Pravičnost je videl kot primarno spoznavno (kognitivno) funkcijo, ki je postala tudi glavna smer moralne psihologije ter gonilo nadaljnjih del na omenjenem področju. Haidt navaja, da je spoznal Kohlbergove teorije za nezadovoljive že v času svojega študija ker so se zdele preveč »razumske«, zlasti ker zanemarjajo vlogo čustev.
 
Kohlberg je gradeč na Piagetovem delu zagovarjalzagovarja stališče, da se moralna argumentacija pri otrocih sčasoma spreminja. Razlago za to je podal skozi svoj pogled, ki ga je poimenoval »[[:en:Lawrence_Kohlberg's_stages_of_moral_development|šestih stopenj moralnega razvoja]]«. Kohlbergovo delo je poudarjalo pravičnost kot ključen koncept pri moralni argumentaciji (utemeljevanju oz. razmišljanju). Pravičnost je videl kot primarno spoznavno (kognitivno) funkcijo, ki je postala tudi glavna smer moralne psihologije ter gonilo nadaljnjih del<ref>{{Navedi revijo|url=http://www.jstor.org/stable/25482183|title=No Man's Land: Exploring the Space between Gilligan and Kohlberg|last=Donleavy|first=Gabriel D.|date=2008-01-01|journal=Journal of Business Ethics|issue=4|volume=80|pages=807–822}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=The Righteous Mind: Why Good People are Divided By Politics and Religion|last=Haidt,|first=Jonathan|publisher=Pantheon Books|year=2012|isbn=978-0-307-37790-6|location=New York|page=9-11|cobiss=1564494}}</ref> na omenjenem področju. Haidt navaja, da je spoznal Kohlbergove teorije za nezadovoljive že vza časučasa svojega študija ker so se zdele preveč »razumske«,. zlastiŠe posebej se mu je zdelo sporno ker zanemarjajo vlogo čustev.<!-- == poglavje 1 == -->
 
<!-- == poglavje 1 == -->
<!-- === poglavje 1.1 === -->
<!-- vsebina podpoglavja -->
<!-- == poglavje 2 == -->
<!-- vsebina poglavja -->
 
 
== Glej tudi ==
74

urejanj