Teorija moralnih temeljev: razlika med redakcijama

brez povzetka urejanja
Trenutno teorija izpostavlja šest takšnih temeljev, pojmovanj oz. odnosov do sledečih vprašanj: skrbi, pravičnosti, Svoboda, zvestobe, avtoriteta in svetega (božanskega, op. a.). Avtorji teorije dopuščajo možnosti odkritja novih (dodatnih) temeljev. Trenutno teorija izpostavlja šest takšnih temeljev, pojmovanj oz. odnosov do sledečih vprašanj: skrbi, pravičnosti, Svoboda, zvestobe, avtoriteta in svetega (božanskega, op. a.). Avtorji teorije dopuščajo možnosti odkritja novih (dodatnih) temeljev. Teorijo so oblikovali [https://en.wikipedia.org/wiki/Jonathan_Haidt Jonathan Heidt] in [https://en.wikipedia.org/wiki/Richard_Shweder Creig Joseph], izhajajoč iz raziskav oz. ugotovitev kulturnega antropologa [[Richard Shwederja]]. Teorijo so sčasoma sooblikovali različni sodelavci, študentje in strokovnjaki z različnih področij. Teorija je dosegla javnost zlasti z objavo knjige, ''[https://en.wikipedia.org/wiki/The_Righteous_Mind Pravičniški um; : zakaj dobre ljudi ločujeta politika in religija]'', avtorja Jonthana Heidta.
 
Čeprav se začetki teorije moralnih temeljev osredotočajo zlasti na medkulturne razlike, pa nadaljnje delo teorijo razširja tudi na politično ideologijo. Različni strokovnjaki so teorijo moralnih temeljev uporabili zlasti za razlago različnih političnih pogledov; [https://en.wikipedia.org/wiki/Progressivism naprednih] oz. levih pogledov ( v ZDA [https://en.wikipedia.org/wiki/Liberalism liberals]), [https://en.wikipedia.org/wiki/Conservatism konservativcev] in zagovornikov nevmešavanja države (ang. [https://en.wikipedia.org/wiki/Conservatism libertarians]).
 
Gledano z vidika ameriške politične kulture se t.i. »levica« v ZDA deli na liberalce, ki so nekoliko zmernejši in skrajne zagovornike nevmešavanja države (ang.[http://www.etymonline.com/index.php?term=libertarian libertarians]). Slednji težijo zlasti k vitki, neavtoritarni državi ter prostemu trgu. Zaradi osnove v [http://www.etymonline.com/index.php?term=libertarian teoriji svobodne volje] na kateri je ta politična smer zgrajena jih ni mogoče avtomatično uvrstiti nikamor. Sodijo na bodisi na levi bodisi desni na pol, odvisno od konteksta posameznega političnega vprašanja. Kljub vsemu so libertarians v ZDA prej uvrščeni na levo kot desno stran, spogledujejo pa se tudi z desno stranjo (skupen jim je zlasti pogled na ekonomsko svobodo oz. neumešavanja države v kapital).
 
Uporabniki teorije moralnih temeljev jo ponujajo kot razlago za razlike v političnih pogledih glede obravnave določenih občutljivih političnih vprašanj kot so: pravica istospolnih do poroke (zakonske zveze), pravica do splava, socialna država etc.
74

urejanj