Wikipedija: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Stryn (pogovor | prispevki)
m vrnitev sprememb uporabnika Boris3000 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika 109.182.165.160
Vrstica 1:
{{Infopolje Spletišče
zemeljski plin
| name = Wikipedija
Commons-emblem-vprašanje orange.svg knjige
| logo = [[Slika:Wikipedia-v2-logo.svg|frameless|150px|alt=A white sphere made of large jigsaw pieces. Letters from several alphabets are shown on the pieces.]]<br />[[Slika:Wikipedia wordmark.svg|150px|Wikipedia wordmark]]
Ta članek potrebuje reference, ki se pojavljajo v akreditiranem objavi. To obvestilo je izšla 19. marca 2015.
| screenshot =
Lahko dodate ali opozori glavni avtor članka na svoji strani razprava lepljenje: {{subst: Aviso referencias | Zemeljski plin}} [[Uporabnik:Boris3000|Boris3000]] ([[Uporabniški pogovor:Boris3000|pogovor]]) 20:20, 11. junij 2016 (CEST)
| caption =
Ta članek je približno na vir napajanja. Za podjetje, glej Gas Natural Fenosa.
| url = {{URL|https://wikipedia.org/}}
| commercial = Ne
| type = [[Spletna enciklopedija]]
| language = 288
| registration = neobvezna
| owner = [[Fundacija Wikimedia]]
| author = [[Jimmy Wales]], [[Larry Sanger]]<ref>{{Cite news|url=http://www.signonsandiego.com/uniontrib/20041206/news_mz1b6encyclo.html|author=Jonathan Sidener|title=Everyone's Encyclopedia|work=[[The San Diego Union-Tribune]]|accessdate=October 15, 2006}}</ref>
| launch date = 15. januar 2001
| current status = aktivna
| revenue =
| slogan = Prosta enciklopedija <br />(''The Free Encyclopedia'')
}} [[Slika:Wiki Izbrane slike.pdf|thumb|255x255px|Wikipedia]]
'''Wikipedija''' [vikipedíja] ({{lang-en|Wikipedia}}) ali '''Vikipedija'''<ref>{{navedi knjigo |url=http://books.google.si/books?id=h-ggEGgdHhwC&pg=PA16 |title=The Slovene Language in the Digital Age: Slovenski jezik v digitalni dobi |first=Simon |last=Krek |page=16 |publisher=Springer |year=2012 |isbn=9783642306365}}</ref> je prosta [[svetovni splet|spletna]] [[enciklopedija]], ki nastaja s sodelovanjem stotisočev [[prostovoljstvo|prostovoljcev]] z vsega sveta. Vsebuje [[geselski članek|geselske članke]] v 288 različnih [[jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezikih]] in njihovih različicah, sponzorira pa jo nepridobitna [[fundacija Wikimedia]]. Zajema tradicionalne enciklopedične teme, obenem pa služi tudi kot [[almanah]] in [[zbornik]]. Ustanovitelj [[Jimmy Wales]] jo opisuje kot »poskus, da bi ustvarili in ponudili prosto enciklopedijo najvišje mogoče kakovosti prav vsakemu posamezniku v njegovem lastnem jeziku.« Wikipedija je eno od največkrat navedenih [[spletišče|spletišč]] in dnevno doživi okoli 50 milijonov obiskov.
 
Wikipedija vsebuje približno 33 milijonov geselskih člankov, od katerih jih je preko štiri milijone in pol v [[angleščina|angleščini]] in preko milijona še v 11 jezikih. [[Slovenska Wikipedija]] se z {{NUMBEROFARTICLES}} geselskimi članki uvršča na 41. mesto (25. november 2014) za hrvaško in pred armensko Wikipedijo. Od svojih začetkov - ustanovljena je bila [[15. januar]]ja [[2001]] kot dopolnitev projekta [[Nupedia]] - je nepretrgoma rasla in hkrati spodbudila nastanek novih projektov, kot so [[Wikimedijina Zbirka|Zbirka]], [[Wikislovar]], [[Wikinavedek]], [[Wikiknjige]] in [[Wikivir]]. Geselske članke urejajo prostovoljci v načinu [[wiki]] lastnemu sistemu: članke lahko spreminja kdorkoli in kadarkoli. Sodelavci Wikipedije sami skrbijo za nepristranost člankov, tako da so pogledi strokovnjakov ali citati iz literature povzeti, ne da bi želeli iz njih izluščiti »objektivno resnico«. Zaradi svoje odprte narave je dovzetna za netočnosti in vandalizem.
Proizvodnja zemeljskega plina po državah.
Zemeljski plin je pomemben vir fosilne energije z zgorevanjem sprosti. To je mešanica lahkih plinastih ogljikovodikov, pridobljeni bodisi neodvisnih spletnih mest (brez plina), ali pa s področja premoga ali nafte (povezane z drugimi ogljikovodikovih plinov in tekočih nevarnih plinov).
 
Pomen Wikipedije kot referenčnega dela je nekoliko sporen. Po eni strani prejema pohvale, ker je prosto dostopna, ker jo lahko vsakdo ureja, in ker pokriva nadvse širok razpon tem. Po drugi strani jo kritizirajo, ker ima v nasprotju s tradicionalnimi enciklopedijami šibko osrednjo avtoriteto ter zaradi sistematične pristranskosti, na primer zaradi slabše pokritosti tradicionalnih enciklopedičnih tem. Geselski članki Wikipedije so na voljo pod pogoji, ki jih navaja licenca [[Creative Commons]]-Deljenje pod enakimi pogoji-Priznanje avtorstva (CC-BY-SA) in so zrcaljeni na številnih strežnikih po svetu. Medtem ko večina različic Wikipedije v opredmeteni obliki še ni izšla, je bila nemška različica maja 2005 predstavljena na [[DVD]]-plošči.
1
 
== Glavne značilnosti ==
Podobno sestavo, je Bioplin, proizveden z anaerobno presnovo organskih odpadkov, s poudarkom na naslednje postopke: naprave za čiščenje odplak (obdelavo industrijskih voda), odlagališča odpadkov, obdelava odpadkov, ravnanje z odpadki in živalskih odpadkov (SANDACH [Stranski proizvodi živalskega izvora ne za prehrano ljudi]).
 
Wikipedija ima tri ključne značilnosti, ki določajo njeno mesto na [[svetovni splet|svetovnem spletu]]:
Kot dodatne vire tega naravnega vira, ki se preiskuje nahajališča metana hidratov, ki bi lahko pomenile večje rezerve energije na tekočem z zemeljskim plinom. [Navedba potrebnih]
 
# Prvenstveno je oziroma si želi postati enciklopedija (s podprtimi podatki v obliki zbornika).
Vsebina [hide]
# Je [[WikiWiki|wiki]], kar pomeni, da jo lahko z nekaj izjemami ureja kdorkoli.
1 Naravni rezervati
# Ima odprto vsebino in uporablja licenco [[Creative Commons]]-BY-SA.
2. Kemična sestava
3 Uporaba
4 vplivov na okolje
5 Glej tudi
6 Reference
7 Zunanje povezave
Naravni rezervati [uredi · uredi code]
Po BP, so dokazane zaloge na koncu leta 2013 znašala 185,7 milijarde (1012) kubičnih metrov, pri čemer zadostuje za ohranitev trenutne svetovne proizvodnje za 55 let. Rezerve so se lani povečali za 0,2%.
 
Wikipedijo tako kot [[Nupedija|Nupedijo]] (podoben projekt proste enciklopedije) podpirata zastopnik [[prosta programska oprema|proste programske opreme]] [[Richard Matthew Stallman|Richard Stallman]] in [[Free Software Foundation]]. Stallman je razumel pomen »proste splošne enciklopedije« še pred ustanovitvijo Nupedije in Wikipedije.
Bližnji vzhod je geografsko območje z največjimi rezervami, z 43% vse svetovne porabe (predvsem Iran in Katar), ki mu sledi osrednji Aziji z 31% (predvsem Rusija in Turkmenistan) .2
 
Odprtost Wikipedije ima tudi nekaj slabih lastnosti: članki, katerih tematiko pozna malo urednikov, so netočni oziroma vprašljivi, vendar je pričakovati, da se [[netočnost]]i s številom urejanj zmanjšajo.
Najdete lahko tudi bazene z zemeljskim plinom v patagonskega Čila in Argentine. Kadar se izvleče porabe teh manjših regij.
 
Druga pomanjkljivost odprtosti so pisci, ki ne prispevajo k uporabnosti vsebine (imenovani tudi »vandali«), temveč na različne načine povzročajo Wikipediji škodo (npr. pišejo članke z naslovi, kot je »Žbljkmb dfkjsdflsd«). Čeprav odprta narava te enciklopedije omogoča tak vandalizem, pa je hkrati tudi zdravilo zanj: vsakdo ima možnost razveljaviti spremembe oziroma povrniti prejšnjo različico. Večina jih ni registrirana kot stalni uprabnik Wikipedije (nimajo svojega »uporabniškega imena«), tako da se njihovi prispevki prepoznajo samo po [[IP-naslov]]u računalnika, iz katerega so uredili zadevajočo stran. Če so vandali vztrajni, lahko [[Wikipedija:Administratorji|administratorji]] strani še vedno zaščitijo pred pisanjem tako, da jih lahko urejajo samo drugi administratorji.
Kemična sestava [uredi · uredi code]
Čeprav se spreminja njegova sestava glede na depozit, njegove glavne kemijske vrste, ki je metan 79 gas - 97% (na molar ali volumetrično sestave), skupno več kot 90 - 95% (na primer v dobro West Sole morje .. sever). Vsebuje tudi druge pline, kot so etan (0,1-11,4%), propana (0,1-3,7%), butan (<0,7%), dušik (0,5-6,5%), ogljikov dioksid (<1,5%), nečistoče (vodna para, žveplo derivati) in sledeh količine težjih ogljikovodikov, merkapantov, žlahtnih plinov, itd (Številke se nanašajo na prečiščeno prodanega plina v Španiji). 3
 
Nekatere nacionalne wikipedije imajo svoje [[parodija|parodične]] različice: v slovenščini je to Butalopedija [http://sl.uncyclopedia.info/wiki/Glavna_stran], v hrvaščini Neciklopedija, v angleščini [http://uncyclopedia.wikia.com/wiki/Main_Page Uncyclopedia], ali [http://www.bt-wiki.net/ Bullsh!t Wiki] v ruščini Absurdopedija in tako dalje.
Kot primer onesnaževalca spojine, povezane zemeljskega plina vključuje CO2 (ogljikov dioksid) koncentracije na mestu Kapuni (Nova Zelandija) dosegla 49%. [Navedba potrebnih]
 
== Dogovori ==
Med ekstrakcijo so nekateri plini, ki so del njenega naravnega sestavka ločimo iz različnih razlogov: za nizke kurilne vrednosti (npr dušik ali ogljikov dioksid ..), ker se lahko kondenzira v cevovodih (z nizko temperaturo nasičenja ) ali pa zato, ker so ovira za utekočinjanje procesne pline (kot so ogljikov dioksid, ki se strdi za proizvodnjo utekočinjenega zemeljskega plina (LNG). CO2 se navadno določi z metodami ASTM D1137 ali D1945. [uredi]
 
[[Slika:Wikipedia scale of justice.png|thumb|right|175px|Eno glavnih načel Wikipedije je nepristranskost]]
Propana, butana in drugih težjih ogljikovodikov tudi težko ločiti, ker je izgorevanje zemeljskega plina učinkoviti in varni. Voda (para) odstrani iz teh razlogov in ker v veliki pritiski tvorijo metana hidrate, ki so zamašile cevovoda. Žvepla derivati ​​čistimo zelo nizkih ravneh, da bi preprečili korozijo, vonj in emisije žvepla (ki povzroča kisel dež) plinov po zgorevanju. Odkrivanje in merjenje vodikovega sulfida (H2S) se izvajajo po metodah ASTM D2385 in D2725. [Navedba potrebnih]
 
Sodelavci Wikipedije sledijo nekaj preprostim dogovorom, ki se jih skušajo tudi čim bolj držati. Ti dogovori omogočajo, da projekt tekoče deluje in da so sodelavci produktivni. Tu jih je naštetih le nekaj, druge pa si lahko preberete na strani [[Wikipedija:Pravila in smernice|Pravila in smernice]].
Končno, za domačo uporabo se dodajo sledi merkapantov (vključno z metil merkaptan CH4S) omogoča dišavne zaznavanja v primeru puščanja.
 
# Sodelavcev Wikipedije je ogromno in prihajajo z vseh delov sveta. So različnih starosti in spola, ter imajo različne predstave in nazore. Velja pa omeniti, da so to ljudje, ki so računalniško pismeni in da jih večina prihaja iz držav, v katerih je materni jezik angleščina oz. jezik izdaje wikipedije, ki jo urejajo. To v projekt vnaša tudi določeno stopnjo pristranskosti. Wikipedijini članki naj bi bili predstavljeni čim bolj [[Wikipedija:Nepristranskost|uravnoteženo in nevtralno]]. Nikakor ne razglašajo le najbolj sprejetih mnenj, temveč predstavijo temo s karseda raznolikih gledišč.
Aplikacije [uredi · uredi code]
# Poimenovanje člankov Wikipedije v splošnem določajo [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanjih|dogovori o poimenovanjih]], kar pomaga razrešiti marsikatero dvoumnost in nejasnost.
V devetnajstem stoletju se je začelo ekstrahirajo in usmeriti v ameriških mestih kot gorivo za razsvetljavo. Ko je prišla elektrika je začela uporabljati za ogrevanje, toplo vodo in v kovinski industriji. Kot tehnološko izboljšali varjenje po drugi svetovni vojni je bilo povečanje globine zmogljivosti ekstrakcijo in prometne potrošnikom. 4
# Wikipedisti svojih pripomb ne vpisujejo v članke, temveč za to uporabljajo [[Pomoč:Pogovorna stran|pogovorne strani]]. Vsak članek ima povezavo »pogovor«, ki vodi na pogovorno stran, kjer lahko uporabniki objavijo svoja vprašanja, komentarje in predloge. Razpravam o obširnejših težavah služita tudi forum [[Wikipedija:Pod lipo|Pod lipo]] ter projekt [http://meta.wikimedia.org/ Meta-Wiki].
# Obstajajo številni članki, ki niso enciklopedičnega pomena, zato [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|v Wikipediji nimajo kaj iskati]] in jih administratorji odstranijo v najkrajšem možnem času. To so na primer slovarski geselski članki, klepeti in reklame. Nekatere izmed teh tem je mogoče vključiti v druge Wikimedijine projekte.
# Pravil oziroma dogovorov o delu na Wikipediji je še mnogo. Nekatera so zelo splošno sprejeta, druga pa vzbujajo dvome in nasprotovanja.
 
Sicer pa je najširše podprto pravilo: »Če vas pravila spravljajo v slabo voljo in vas odvračajo od sodelovanja, jih zanemarite in sledite svojim pogledom.« Presenetljivo je, da uspešno delovanje in razvoj Wikipedije temeljita prav na tem.
Trenutno je zelo vsestranski in manj emisij CO2 iz porablja gorivo od drugih fosilnih goriv, ​​katerih glavna uporabe so:
 
== Udeleženci ==
ogrevanje stavb in industrijskih procesov, skozi kotlov,
Visoke elektrarne uspešnosti, kot so plinsko-parni kombinirani cikel,
naprave za soproizvodnjo s hkratno proizvodnjo električne energije in toplote dosega visoke energetske izkoristke,
kot vozili zemeljski plin, kurilno bolj uporablja v tovornjake, avtobuse in na ladjah, v obliki stisnjenega zemeljskega plina (CNG) ali utekočinjeni zemeljski plin (LNG)
kot gorivne celice za proizvodnjo električne energije na vodikov pogon.
Pridobitev ali odstranitev je lažji in cenejši v primerjavi z drugimi gorivi. Utekočinjanje zemeljskega plina se proizvaja kombiniranega delovanja stiskanja in hlajenja pri nizkih temperaturah. LNG omogoča pomorski promet na dolge razdalje, brez potrebe po zemeljskih s tankerji za utekočinjen zemeljski plin.
 
[[Slika:WM2006 0060.jpg|thumb|175px|right|[[Jimmy Wales]]]]
Čim višja kurilna vrednost goriva je 10,45 do 12,8 kWh / Nm3 (normalni kubični meter, t.j. pri 0 ° C in 1 atm ..) 0,5
 
Wikipedijo gradi na tisoče prostovoljcev, imenovanih »uporabniki«: učitelji, študentje, zanesenjaki, izvedenci - ljudje z znanjem od vsepovsod, ki so se znašli na spletni strani in spoznali, kako uporabna, aktivna in preprosta za urejanje je Wikipedija. Odločili so se, da postanejo Wikipedisti in ponudijo svoje znanje za širitev pogleda ljudi na svet, ki jih obdaja.<br />
Vpliv na okolje [uredi · uredi code]
Število sodelavcev stalno raste - tako zanesenjakov kot strokovno izobraženih ljudi.
 
Wikipedija nima »glavnega urednika«. Njena ustanovitelja, [[Jimmy Wales]] (tudi Jimbo Wales) (izvršilni direktor majhnega spletnega podjetja [[Bomis]]) in [[Larry Sanger]] se vidita kot udeleženca, ki skrbita, da projekt ne zaide na stranpoti.
Oskrba petelinček zemeljskega plina v kuhinji hiše v Santiagu de Chile.
Emisije CO2 v ozračje po zgorevanju zemeljskega plina je toplogredni plin, ki prispeva k globalnemu segrevanju. To je zato, ker CO2 je za vidno in ultravijolično svetlobo, hkrati pa absorbira infrardeče sevanje oddaja od površine Zemlje do vesolja, upočasnjuje nočno hlajenje tega.
 
Prvih nekaj let Wikipedije je bil Larry plačan uslužbenec, zadolžen za nadzor Wikipedije (in [[Nupedia|Nupedije]]). S pomočjo nasvetov skupnosti je odločal o vprašanjih, kjer ni bilo mogoče doseči dogovora. Ko je zmanjkalo denarja za njegovo delovno mesto, je dal odpoved.
Zgorevanje zemeljskega plina proizvede manj emisij toplogrednih plinov kot pri drugih fosilnih goriv, ​​kot so naftni derivati ​​(kurilno olje, dizel ali bencin) in zlasti premoga. Prav tako je gorivo, ki gori bolj čisto, učinkovito in varno, ne povzroča žveplov dioksid (kar povzroča kisli dež) ali trdnih delcev.
 
Nekaj Larryevih prejšnjih odgovornosti so prevzeli Jimmy in skupnost Wikipedistov. Druga dva uslužbenca Bomisa, ki sta in še prispevata k enciklopediji, sta [[Tim Shell]], soustanovitelj Bomisa, in [[programer]]ja [[Jason Richey]] ter [[Toan Vo]].
Razlog za to je, da proizvaja tamu molekula CO2 svojo glavno sestavino, metan, vsebuje štiri atome vodika za vsak ogljik, ki proizvaja dve molekule vode na vsako CO2. Medtem ko dolge verige ogljikovodikov (npr. Ex. Vsebnost v dizelskem gorivu) proizvaja praktično le eno molekulo vode za vsako od CO2 (tudi standardna entalpija tvorbe vode je visoka).
 
== Zgodovina ==
Vendar uhajanje zemeljskega plina, ki se pojavljajo v vrtine predstavljajo zelo pomemben prispevek toplogrednih plinov, saj je metan je enaka 23-krat toplogrednih učinek od ogljikovega dioksida (podatki IPCC). Na primer, marec 2012 nesrečo na ploščadi olje Elgin -operada družbe Total nafte v Severnem morju pomenilo puščanje 5,5 milijona m3 diarios.6 Kot gostote metana pri standardnih pogojih je 0,668 kg / M37 pobeg je 3674 ton na dan, kar pomeni 84,502 ton na dan (ekvivalent ogljikovega dioksida). Dolžina pripora puščanja je bila ocenjena na 6 mesecev, ki vključuje 15 milijonov ton ekvivalenta ogljika (industrijskih emisij Estonije v letu 2009) dioksida.
 
Wikipedija nepretrgoma deluje od 15. januarja 2001. Slovenska različica deluje od [[26. februar]]ja [[2002]].
 
== Programska in strojna oprema ==
 
Wiki programska oprema, ki je gnala prvo različico Wikipedije, je program [[UseModWiki]], ki ga je napisal [[Clifford Adams]] (»Phase I«). Januarja 2002 je Wikipedija prešla na [[Wikipedija:PHP wiki programska oprema|PHP wiki programsko opremo]] [[Magnus Manske|Magnusa Manske]] (»Phase II«), ki je uporabljala [[MySQL]] bazo podatkov, napisano posebej za ta projekt in s številnimi dodanimi funkcijami.
 
Čez nekaj časa je stran začela delovati tako počasi, da je urejanje postalo zelo oteženo. Večkratni popravki programske opreme so pomagali le začasno. Nato pa je [[Lee Daniel Crocker]] napisal novo različico, ki teče od julija 2002 (»Phase III«) in je prinesla veliko izboljšav. Zadolžitev za popravke programa in optimizacijo podatkovne baze je takrat prevzel [[Brion Vibber]].
 
Od junija 2004 Wikipedije tečejo na devetih [[Posvečen strežnik|posvečenih strežnikih]] v [[Florida|Floridi]]. Eden izmed njih je namenjen le za podatkovno bazo, štirje pa odgovarjajo na zahtevke spletnih brskalnikov po Wikipedijah. Na vseh teče [[Fedora Core]]. Za pospešitev delovanja se strani za anonimne uporabnike, dokler so veljavne, [[Predpomnilnik|predpomnijo]] na [[Datotečni sistem|datotečnem sistemu]], kar pomeni, da za večino zahtevkov branje iz baz in sestavljanje strani ni potrebno. Na take zahtevke odgovarjata dva [[Squid]] strežnika.
 
Vsi strežniki si delijo dva omrežna datotečna strežnika [[NFS]] (prvotni in nadomestni; prvotni je hkrati tudi e-poštni strežnik). Od avgusta 2005 teče Wikipedija na skupno več kot 80 strežnikih.
 
== Sorodni projekti ==
 
[[Slika:Wikimedia-logo.png|thumb|[[Wikimedia Foundation]].]]
 
Projekti, ki so del družine [[Wikimedia]], so še:
* [[Wikislovar]], prosti slovar
* [[Wikiknjige]], zbirka prostih učbenikov
* [[Wikinavedek]], prosta zbirka navedkov
* [[Wikivir]], zbirka izvornih besedil v raznih jezikih, ki so bodisi v [[Prosta raba|prosti rabi]] bodisi izdani pod [[Dovoljenje GNU za rabo proste dokumentacije|GFDL]]
* [[Wikinovice]], novice, ki jih pišejo bralci
* [[Wikivrste]], imenik vrst
* [[Wikimedijina zbirka]] (Commons), repozitorij predstavnostnih vsebin (slike, zvočne datoteke, kratki video posnetki...)
* [[Wikiverza]], prosta univerza
* [[Wikipotovanje]], prosti popotniški vodniki
* [[Wikipodatki]], prosta podatkovna zbirka
 
Februarja 2002 so se wikipedisti [[:es:Portada|španske Wikipedije]] odločili, da jim delo pod okriljem fundacije Wikimedia ne ustreza in ustanovili ločen projekt [[Enciclopedia Libre]]. Želeli so se namreč izogniti oglaševanju preko Wikipedije, o čemer so v tistem času potekale intenzivne razprave. Kasneje so te razprave zamrle in se je splošno uveljavilo prepričanje, da Wikipedija z njim ne bo zbirala sredstev. Kljub temu pa se wikipedisti Enciclopedia Libre fundaciji Wikimedija za zdaj ne želijo priključiti, čeprav to ni izključeno v prihodnje.
 
== Sklici ==
{{Sklici}}
 
== Zunanje povezave ==
{{katzbirke|Wikipedia}}
* [http://meta.wikipedia.org/ Meta-Wikipedia] - Pogovori o tehničnih in vsebinskih vprašanjih Wikipedije in njenih sestrskih projektov, vključno z nasveti, kako postaviti svoj lasten [[MediaWiki]] strežnik.
* [https://www.mediawiki.org/wiki/MediaWiki MediaWiki Phase III programje]
* [http://meta.wikipedia.org/wiki/Trophy_box Wikipedijina stena trofej]
* [http://en.wikipedia.org/wiki/Wikipedia:Size_comparisons Primerjava velikosti] z nekaterimi drugimi enciklopedičnimi projekti
* [http://stats.wikimedia.org/SL/Sitemap.htm Statistika Wikipedij]
* [http://wff1.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/wikivizobr.html Miran Hladnik. Wikipedija v izobraževalnem procesu], 19. januar 2007.
* [[:meta:Slovene student projects in Wikipedia and Wikisource|Slovene student projects in Wikipedia and Wikisource]], 26. december 2008.
 
 
{{Projekti Fundacije Wikimedia}}
[[Kategorija:Spletne enciklopedije]]
[[Kategorija:Wikipedija|*]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 2001]]
[[Kategorija:Projekti Fundacije Wikimedia]]