Koper: Razlika med redakcijama

Koper je bil osvobojen 30. aprila4. oz. 1. maja5. 1945. Po koncu 2.druge svetovne vojne se je v letih od 1945 do 1954 iz Kopra izselila v Italijo večina avtohtonega prebivalstva. Leta 1947 je bila podpisnapodpisana [[Mirovna pogodba z Italijo (1947)|Pariška mirovna pogodba]], s katero je Koper na podlagi [[Devinski sporazum|Devinskega sporazuma]] postal sedež cone B [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]].

Po podpisu [[Londonski memorandum|londonskegaLondonskega memoranduma]] leta 1954 je postal Koper postal pomembno gospodarsko in politično središče slovenske obale, kar je povzročilo njegov hiter razvoj. Leta 1957 so začeli vzhodno od starega mesta graditi novo pristanišče. Poglobili so plitvo morje [[Škocjanski zatok|Škocjanskega zatoka]], izkopano gradivo sopa uporabili za nasipanje plitvin ob obali. S tem so pridobili dovolj ravnih površin za pristaniške objekte. [[Luka Koper]] se je začela pospešeno razvijati po letu 1967, ko so zgradili 31 km dolg železniški priključek Koper-PrešnicaKoper–Prešnica, ki je povezoval Koper s slovenskim in srednjeevropskim zaledjem. Velik del prometa predstavlja tranzitno blago za srednjo[[Srednja Evropa|Srednjo Evropo]]. Pristanišče je usposobljeno za pretovarjanje različnih vrst blaga za kontejnerski promet in promet RO-RO (roll on-roll off) promet, generalno blago, razsuti tovor (žito, rude), tekočine, les in sadje.

Po letu 1957 se je spremenila nacionalna in socialna struktura prebivalstva, saj se je v mesto priseljevalo prebivalstvo iz slovenskega in jugoslovanskega zaledja. Vzporedno z gospodarsko rastjo so se razvili šolstvo, zdravstvo in kultura. Pomembno je bilo načelo dvojezičnosti in vključevanje pripadnikov italijanske narodnosti v vse oblike javnega življenja.

Kulturne ustanove, ki preraščajo krajevni pomen, so: bogata študijska knjižnica, [[Pokrajinski muzej Koper|Pokrajinski muzej]] (od leta 1911), ter radijska in televizijska postaja. Poleg slovenskih osnovnih in srednjih šol sta v mestu tudi italijanskaitalijanski osnovna šola in gimnazija. Obsežen luški kompleks, novo poslovno središče in nove primestne stanovanjske četrti (Semedela, Žusterna, Šalara) so močno spremenili podobo mesta. Zgodovinsko mestno jedro z vrsto pomembnih kulturnih spomenikov pa je ohranilo osnovne značilnosti [[srednji vek|srednjega veka]].

* '''Prešernov trg''' -– na njem stoji [[Da Pontejev vodnjak, Koper|Da Pontejev vodnjak]] iz leta 1666.

* '''Titov trg''' -– Trg je središče starega mesta in stičišče glavnih mestnih prometnic ter eden najlepših mestnih trgov na nekdanjem beneškem ozemlju. V drugi polovici 15. stoletja so na njem zgradili glavne stavbe, ki ga obkrožajo, te so: PretorskoPretorska palačopalača, LožoLoža, ArmerioArmeria (orožarnoorožarna), ForesterioForesteria (prenočišča) in [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper|StolnicoStolnica Marijinega vnebovzetja]].

* Zasnova trga'''Trg Brolo''' – njegova zasnova izhaja iz urbanizma, ki je bil značilen za beneška mesta. Ob robovih trga se je strnila vrsta pomembnih ustanov in stavb. Vsa talna površina trga je bila zbiralnik vode, ki se je stekala v veliko cisterno. Ostanek te funkcije sta dva klesana vodnjaka. Sedanjo podobo je trgu dalo obdobje [[barok]]a.

* '''Ribiški trg,''' ki– nekoč se je nekoč odpiral v majhno ograjeno pristanišče, zdaj ga zapirajo skladišča koprskega pristanišča. Na trg se stekajo ozke ulice z vrsto romanskih hiš z beneško-gotskimibeneškogotskimi pročelji. V tem delu sta samostan in cerkev iz 16. in 17. stoletja.

* '''Gramscijev trg''' – v gotski hiši, ki je dobro ohranila nekdanje slogovne značilnosti, so uredili etnološko muzejsko zbirko. Razstavljena je značilna kmečka in meščanska stanovanjska oprema, predmeti in orodje za vsakdanjo rabo.

* '''Carpacciev trg''' nosi– svoje ime nosi po slikarju [[Vittore Carpaccio|V.Vittoreju CarpacciaCarpacciu]]. Ob trgu stoji tudi njegova hiša iz 14. stoletja.

* [[Pretorska palača]] – nahaja se na Titovem trgu in spada med osrednje arhitekturne spomenike Kopra. Služila je posvetnim mestnim funkcijam, do konca 18. stoletja je bil v njej sedež beneških [[podesta|podestov]] in kapitanov. Sedanjo podobo je dobila v 15. stoletju, ko so v glavno pročelje namesto gotskih vzidali polkrožno zaključena [[renesansa|renesančna]] okna. Vrhnji del palače so dopolnili z [[gibelini|gibelinskim]] [[zobčasti nadzidek|zobčastim nadzidkom]]. Palačo krasijo napisni kamni, kipi in grbi.

* [[Palača Carli]] – stoji v razširjenem delu Župančičeve ulice, v kateri stojijo zgradbe iz 18. in 19. stoletja. Zaprto dvorišče v notranjosti palače ima [[gotika|gotske]] poteze. V hiši se je rodil eden pomembnejših mož v koprskikoprske zgodovinizgodovine, enciklopedist [[Gian Rinaldo Carli]]. Krasi jo značilen notranji atrij z ličnim kamnitim obodom vodnjaka. Danes se tu nahaja sedež Italijanskeorganizacij: Italijanska unijeunija, ObalneObalna samoupravnesamoupravna italijanskeitalijanska skupnostiskupnost, ObalneObalna samoupravnesamoupravna skupnostiskupnost Koper, pisarna poslanca italijanske narodne skupnosti v slovenskem parlamentu ter koprsko dopisništvo časopisa ''La voce del popolo''.

* [[Palača Almerigogna]] je– med strnjenimi fasadami [[Čevljarska ulica, Koper|Čevljarske ulice]] je ohranila vso pisanost in sijaj nekdanjih koprskih srednjeveških zunanjščin. Krasita jo kamnoseško paličasto okrasje in poslikava iz 15. stoletja.

* [[Palača Gravisi-Buttorai|Palača Gravisi - Buttorai]] je– iz 2.druge polovice 17. stoletja in, ima poudarjeno pročelje; v prenovljeni zgradbi imaimajo sedež italijanska narodna skupnost in sorodne organizacije.

* [[Palača Gravisi-Barbabianca|Palača Gravisi - Barbabianca]] spada med najvidnejše koprske baročne stavbe 17. stoletja. Poudarjajo jo zatrep, razpored odprtin in tlorisna shema. Danes je sedež glasbene[[Glasbena šola Koper|Glasbene šole Koper]].

* [[Palača Belgramoni-Tacco|Palača Belgramoni - Tacco]] – iz začetka 17. stoletja, ki sodi med najbolj reprezentativne primerke bogate koprske baročne meščanske arhitekture. V njej jeima sedež Pokrajinskega[[Pokrajinski muzejamuzej Koper]]. Hrani bogate zbirke.

* [[Palača Brutti]] – iz prve ćetrtinečetrtine 18. stoletja, na severnem robu trga Brolo, kaže kvalitetno baročno pročelje. V njej ima sedež [[Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper]].

* [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper|Stolnica Marijinega vnebovzetja]] – zapira vzhodno stran Titovega trga. Njena zgodovina sega v 12. stoletje, ko je mesto dobilo lastno škofijo. Ob koncu 15. stoletja so cerkev povečali. V spodnjem delu je arhitekt ohranil gotski stil, višjeviše je pa dodal renesančni pridih. Spet so jo povečali v prvi polovici 18. stoletja, ko so ustvarili nov dvoranski prostor, v katerem so z igro svetlobe dobilipridobili svečano atmosfero. Bogastvo nekdanje cerkve se je izgubilo ob začetku 19. stoletja, ko so razpustili samostane in cerkvene rede. Kljub temu je v notranjosti nekaj umetnin. [[Zvonik]] stolnice je bil nekoč utrjen objekt.

* [[Cerkev sv. Bassa]] – stoji ob Prešernovem trgu, kjer je v 15. stoletju stalo mestno zavetišče za ubožne in tujce in, v njej je bila tudi prva bolnišnica v mestu. Cerkev je bila predelana leta 1731, v zakristiji hranijo tudi kip [[sveti Bassa|svetega Bassa]] iz druge polovice 15. stoletja.

* Frančiškanska samostana sv. Frančiška in sv. Klare – omejujeta vzhodni del trga. Na začetku 19. stoletja sta bila oropana vsega dragocenega inventarja.

* [[Cerkev sv. Jakoba, Koper|Cerkvica sv. Jakoba]] – ob Fonticu je bila zgrajena iz klesanega kamna že v 14. stoletju. Zaradi samosvoje podobe spada med pomembnejše mestne sakralne stavbe.

* Rotunda (krstilnica) Janeza Krstnika (Karmelske Matere božje), – nekdanji baptisterij ob severni strani stolnice, ohranja v zunanjem plašču ves sijaj romanske arhitekture. Ta in rotunda sv. Elije na Cankarjevi ulici, sta med najstarejšimi koprskimi sakralnimi arhitekturami.

*[[Da Pontejev vodnjak, Koper|Da Pontejev vodnjak]] – iz leta 1666 se, nahaja se na Prešernovem trgu. Postaviti ga je dal mecen [[Lorenzo de Ponte]]. To je osemkotni bazen za vodo, ki ga obkroža 15 majhnih pilastrov, ki nosijonosečih znake koprskih plemiških družin, ki so dale denar za vodnjak. Uporabljali so ga do leta 1898.

* [[Vrata Muda|Mestna vrata Muda]] – z obzidjem jih je dal leta 1516 postaviti pretor [[Sebastiano Contarini]]. in soSo edina ohranjena izmed dvanajstih, ki so se nekdaj odpirala v mestnem obzidju. Ta vrata so nekoč uvajala v most, ki je povezoval otok s kopnim.

* Ložo[[Loža, (loggia)Koper|Loža]]/Loggia – nasproti Pretorske palače jo krasijo lepi beneški, gotsko zašiljeni loki. Zgrajena v 15. stoletju je dobila sedanji videz dobila ob koncu 17. stoletja. Terakotna plastika Madone v vogalni niši Lože je bila postavljena v spomin na epidemijo kuge iz let 1554 in 1555.

* Fontico je– najstarejša zgradba na Trgu Brolo. Zgradili so joga leta 1392, da so v njem hranili žito in ga v času stiske delili prebivalcem. Stavba ima gotska okna.

* blaženi [[Monald Koprski]] -– duhovnik, frančiškan, cerkveni pravnik, svetniški kandidat

* [[Danilo Kocjančič]] -– glasbenik

* [[Vittore Carpaccio]] -– slikar