Lex Salica: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→Merovinško obdobje: Karolinško obdobje |
načela |
||
Vrstica 27:
V tem času je [[Sveto rimsko cesarstvo]] obsegalo večino Zahodne Evrope. Karel Veliki je zakoniku dodal nekaj zakonov iz zgodnejših germanskih zakonikov, ki niso bili frankovskega porekla. Tvorili so poseben sklop in imeli svoj naslov. Vsi Franki v Frankovskem cesarstvu so se morali podrejati istemu zakoniku s skupnim naslovom ''Lex Salica''. V sklopu z zakoni, sposojenimi iz drugih germanskih zakonikov, so bili deli ''Lex Ribuariorum'', kasnejšega ''Lex Ribuaria'', zakonika [[Ripuarski Franki|Ripuarskih Frankov]], ki so bili pred [[Klodvik I.|Klodvikom I.]] neodvisni, in ''Lex Alamannorum'', zakonika [[Alemani|Alemanov]], ki so bili frankovski podložniki. Za Alemane so po podjarmljenju veljali frankovski in ne njihovi zakoni. Vključitev nekaj njihovih zakonov v Salijski zakonik je služila samo za olepšavo. Karel Veliki je upošteval tudi ''Lex Suauorum'', starodavni zakonik [[Svebi|Svebov]], ki so bili predhodniki Alemanov.
==Osnovna pravna načela==
Zakoni in njihovo interpretiranje dajejo dober vpogled v frankovsko družbo.
[[Kazensko pravo]] je določalo odškodnine, ki so se morale plačati za poškodovanje oseb in dobrin, na primer sužnjev, ter tatvine in neutemeljene žalitve. Tretjina globe je šla za poplačilo sodnih stroškov. V sporih je razsojalo porotno sodišče.
[[Civilno pravo]] je določalo, da posameznik nima nobene zakonske zaščite, če ni član družine. Pravice družinskih članov so bile določene. Ena od njih je bila delitev zemlje med vse živeče moške naslednike, ki je bila v nasprotju z načelom prvorojenstva.
===Agnatsko nasledstvo===
Eno od načel civilnega prava je bilo agnatsko nasledstvo, se pravi nasledstvo po moški nasledstveni liniji, ki je ženske izrecno izključevalo iz dedovanja prestola in fevda. Salijski zakonik je zato pogosto sinonim za agnatsko nasledstvo, čeprav ne vsebuje samo dednega prava in je neposredni predhodnik pravnih sistemov nekaterih sodobnih evropskih držav.
Prestol in fevd so lahko nasledili samo moški sorodniki predhodnika, med katere so spadali brat, sin, najbližji moški sorodniki po moški liniji, vključno z vzporednimi agnatskimi vejami, na primer zelo daljni bratranci. Glavni obliki nasledstva sta bili agnatski seniorat in agnatsko prvorojenstvo. Slednja, ki je bila najbolj običajna, je pomenila, da je nasledstvo prešlo na najstarejšega sina monarha. Če monarh ni imel sinov, je prestol nasledil najstarejši moški sorodnik po moški liniji.
===Ženske===
O dedovanju zemlje salijski zakonik pravi:
: ''Ženska ne more naslediti nobenega dela salijske zemlje. Vso zemljo lahko podedujejo samo moški dediči, ki so bratje.''<ref>Roy Cave, H.A. Coulson. ''A Source Book for Medieval Economic History''. Biblo and Tannen, New York (1965), str. 336.</ref>
Salijski zakonik je torej izrecno prepovedoval, da bi ženska podedovala zemljo, imela pa je pravico do dedovanja dela premoženja, na primer premičnin. Pojem »salijska zemlja« so pod [[Hilperik I.|Hilperikom I.]] okoli leta 570 nekoliko spremenili in dovolili dedovanje zemlje hčerki, katere oče ni imel nobenega živega sina. Dopolnilo, odvisno od načina uporabe in razlage, je ponujalo osnovo za ali salijsko načelo dedovanja ali prvorojenstvo ali oboje.
Besedilo zakona in praksa v naslednjih stoletjih podpirata razlago, da se je premoženje delilo med brate. Pri dedovanju oblasti je veljalo agnatsko seniorstvo in ne neposredno prvorojenstvo.
Merovinški kralji so svoja kraljestva razdelili enakomerno med žive sinove, kar je povzročalo ostre spore in celo bratobore. Karolingi so obdržali merovinško prakso, vendar se je cesarsko dostojanstvo kot nedeljivo prenašalo na samo eno osebo naenkrat.
==Sklici==
| |||