Elihu Root: Razlika med redakcijama

Root je bil vodilni odvetnik, čigar klienti so bile velike korporacije in močne osebnosti, kakršen je bil Andrew Carnegie, takrat jeklarski magnat in filantropist. Root je služil tudi kot vodja filantropskih ustanov v Carnegievih ustanovah, predvsem je bil prvi in dolgoletni predsednik Carnegieve ustanove za mednarodni mir. Kot vojni minister je Root oblikoval nove kolonialne politike za države, kakršni so Filipini in Kuba. Zatrl je upor filipinskega otočja, pri upravljanju pa se je naslanjal na administracijo, tehnološke prednosti, strojništvo in nezainteresirano javno upravo področja in bil pri tem paternalističenočetovski. Kot progresiven politik ni dvomil v demokracijo. Podpiral je dostop ZDA do Kitajske in odprtje Panamskega kanala.<ref>Robert Muccigrosso, ed., ''Research Guide to American Historical Biography'' (1988) 3:1329–33</ref>

Root je eden najvidnejših modernizatorjev vojnega ministrstva in tudi reformator takratne vojske ZDA v moderen organiziran ustroj, ki je bil tako primerljiv z Evropo. V senatu ZDA je bil Root del republikanske podporne mreže za takrat predsedujočega [[William Howard Taft|Williama Howarda Tafta]]. Z pričetkom prve svetovne vojne je bil ključen mož za pripravo ZDA na vojno pred dejansko vključitvijo. Predsednik [[Woodrow Wilson]] ga je poslal v [[Rusija|Rusijo]] leta 1917, a to ni imelo pravega učinka. Root je podpiral Wilsonovo idejo o [[Društvo narodov|Ligi narodov]], a je imel zadržke, ki jih je delil s senatorjem z imenom Henry Cabot Lodge. Močno se je naslanjal na uporabo mednarodnega prava pri preprečevanju vojnih konfliktov. Pomagal je pri postavitvi Trajnega[[Trajno sodiščamednarodno zasodišče|Trajnega mednarodnomednarodnega pravičnostsodišča]] (Svetovno sodišče).<ref>Muccigrosso, ed., ''Research Guide to American Historical Biography'' (1988) 3:1330</ref>