Maskirni vzorec: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m added Category:Vojaška taktika using HotCat |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1:
{{v delu}}▼
'''Maskiranje''' oziroma '''maskirni vzorec''' je uporaba katere koli kombinacije materialov, obarvanost, ali osvetlitev za prikrivanje silhuete bodisi živali ali predmetov, katere je potem težje opaziti. Primeri vključujejo leoparda, katerega pikčast kožuh je bil motiv oziroma navdih za moderne uniforme vojaškega osebja. Del novejših uniform ima v maskirnem vzorcu tudi elemente, katere uporablja žuželka v podobi lista za svoje prikritje. Naloga maskirnega vzorca je tudi preprečevanje opaznosti gibanja. Če tudi opazovalec opazi gibanje, ga še vseeno težje locira in določi točno točko, kje ga je zaznal. Večina metod maskirne tehnike pogosto spominja na ozadje oziroma okolico, katero je visoko kontrastno in motečega obarvanja, ki odpravlja sence in preprečuje nastanek le teh. Na odprtem morju, kjer ni ozadja so glavne metode maskiranja preglednost, srebrenje in preprečevanje senčenja, medtem ko sposobnost za proizvodnjo svetlobe med drugim uporabljajo za nasprotno osvetlitev. Dober primer so so lignji, kateri uporabljajo to tehniko za svoje prikritje pred plenilci. Nekatere živali, kot kameleoni in hobotnice, lahko aktivno spreminjajo svoj vzorec in barve kože, naj gre za prikrivanje ali za signalizacijo.▼
▲'''Maskiranje''' oziroma '''maskirni vzorec''' je uporaba katere koli kombinacije materialov, obarvanost, ali osvetlitev za prikrivanje silhuete bodisi
'''Vojaška kamuflaža''' je doživela preporod z večjim obsegom in točnostjo novejšega strelnega orožja v 19. stoletju. Zlasti zamenjava nenatančnih pušk z natančnimi je osebno prikrivanje oziroma '''maskirni vzorec v boju''' dvignila do nivoja, za katerega pravimo, da je že veščina preživetja. V 20. stoletju se je maskirni vzorec hitro razvijal, posebej v času prve svetovne vojne. Za boj na kopnem so umetniki, kot so André Mare oblikovali sheme in maskirne vzorce za prikrivanje opazovalnih točk, katere so delovala kot drevesa in grmičevje. Na morju, so bile trgovske ladje in vojaški čolni prebarvani v svetleče, odbijajoče se barve in bleščečih vzorcev, kateri so bili zelo vidni, vendar zasnovani tako, da so zmedli sovražne podmornice, katere niso mogle določiti hitrost, oddaljenost in smer tarče. Med in po drugi svetovni vojni, so različne maskirne vzorce uporabljali za letala in kopenska vozila v različnih spektrih vojne. Uporaba radarjev od sredine 20. stoletja je v veliki meri imela velik vpliv na prikrivanje vojaških letal z maskirnimi vzorci, saj je njihov namen zastarel. Po drugi svetovni vojni je bilo maskiranje namenjeno za zaščito vojaške opreme, kot so vozila, orožje, ladje, letala in utrdbe, kot tudi za zaščito vojakov na njihovih pozicijah. Maskirni vzorec ima na vozilih in nepremični opremi omejeno učinkovitost, čeprav uporabljajo maskirne vzorce. Boljše rezultate ne odkrivanja pozicij opreme in vozil dosegajo raznovrstne maskirne mreže, zasloni, prevleke in vegitacije, kateri razbijejo silhuete statičnih vozil in opreme ter tako zmanjašajo opaznost in absorbirajo radarske valove in infrardeče žarke. Nekateri vojaški tekstil in maskirni vzorec na vozilih, pomaga zagotoviti prikrivanje proti nočnim opazovalnim napravam. Po drugi svetovni vojni je bilo zaradi radarjev prikrivanje običajno manj učinkovito, čeprav so bile obalne ladje včasih pobarvane kot kopenska vozila, zaradi manjše strateške pomembnosti. V večini primerov pa so bile te tehnike neučinkovite in posledično razkrite.
Vrstica 19 ⟶ 21:
Podobna načela se lahko uporablja za vojaške namene, na primer, ko ostrostrelec nosi Ghillie obleko prikrito z materiali, kot so šopi trave iz neposrednega okolja ostrostrelca. Take obleke so uporabili že leta 1916, ko je britanska vojska izdelala program slojev, odtenkov in barv za ostrostrelce.
▲{{v delu}}
[[Kategorija:Vojaška taktika]]
| |||