Onesnaževanje morja: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 21:
Obstaja veliko različnih načinov, da opredelijo, in preučijo vnos onesnaževanja v naših morskih ekosistemih. Patin (n.d.) ugotavlja, da so na splošno tri glavne vrste vnosev onesnaževanja v ocean: neposredno odvajanja odpadkov v ocean, odtok vode zaradi dežja in škodljive snovi, ki se sproščajo iz ozračja.
 
Ena skupna pot vnosa, ki ga imajo onesnaževalci morja so reke. Izhlapevanje vode iz oceanov preseže padavine. Ravnotežje se vzpostavi z dežjem preko celin, ki se nato vrne v reko in potem v morje. Reka Hudson v državi New York in reka Raritan v New Jersey, ki se prelijata na severnih in južnih straneh Staten Island-a, so vir onesnaženja z živim srebrom zooplanktona (členonožci) na odprtem morju. Najvišja koncentracija ni ob ustjih rek, ampak 70 kilometrov južno, bližje Atlantic City, saj voda teče blizu obale in traja nekaj dni preden se plankton nahrani s toksini.<ref name=Gerlach/>
 
Onesnaževanje se pogosto uvršča med točkovni ali netočkovnih vira onesnaženja. Onesnaževanje iz točkovnih virov se pojavi, ko je en sam, prepoznavni in lokaliziran vir onesnaževanja. Primer je neposredno odvajanje odpadnih voda in industrijskih odpadkov v ocean. Onesnaževanje, ki se zgodi predvsem v razvijajočih se držav. Netočkovnih vir onesnaženja se zgodi, ko pride do onesnaženja s slabo definiranim in razpršenim virom. To je lahko težko urediti. Kmetijski odtok in veter, ki prenaša umazanijo in prah so tipičen primer.