Onesnaževanje morja: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 15:
Od 1950 in do začetku leta 1960, je bilo nekaj polemik o odlaganju [[Radioaktivni odpadek|radioaktivne]] odpadkov v morje. Ob obali Združenih držav Amerike jih je odlagalo podjetje, ki mu je komisija za atomsko energijo podelila licenco. V Irskem morju od britanskega predelovalnega obrata iz Windscale, in v Sredozemskem morju, ki ga je odlagala francoska Commissariat à l'Energie atomique. Po polemiki v Sredozemskem morja je Jacques Cousteau postal svetovno osebnost v kampanji za zaustavitev onesnaževanja morja. Onesnaževanje morja je prišlo na mednarodne naslovnice po letu 1967-nesreča tankerja Torrey Canyon in potem leta 1969 v Santa Barbara-razlitje nafte ob obali Kalifornije.
Onesnaževanja morja je bilo pomembno področje razprave na konferenci Združenih narodov o človekovem okolju v Stockholmu leta 1972. Tega leta je prišlo tudi podpis Konvencije o preprečevanju onesnaževanja morja z odlaganjem odpadkov in drugih snovi, včasih imenovana konvencija London. Konvencija London ni prepovedovala onesnaževanje morja, vendar je bilo naredila, črne in sive sezname za snovi, ki jih je treba prepovedati (črna), nadzorovati z nacionalnimi organi (siva). Cianid in visoko radioaktivni odpadki, na primer, so bili dani na črnem seznamu. Konvencija London se uporablja samo za odlaganje odpadkov z ladij, in s tem ni nič za urejanje odpadkov,ki so izpuščeni z tekočinami iz cevovodov.<ref>Hamblin,
===POTI ONESNAŽEVANJA===
Vrstica 21:
Obstaja veliko različnih načinov, da opredelijo, in preučijo vnos onesnaževanja v naših morskih ekosistemih. Patin (n.d.) ugotavlja, da so na splošno tri glavne vrste vnosev onesnaževanja v ocean: neposredno odvajanja odpadkov v ocean, odtok vode zaradi dežja in škodljive snovi, ki se sproščajo iz ozračja.
Ena skupna pot vnosa, ki ga imajo onesnaževalci morja so reke. Izhlapevanje vode iz oceanov preseže padavine. Ravnotežje se vzpostavi z dežjem preko celin, ki se nato vrne v reko in potem v morje. Reka Hudson v državi New York in reka Raritan v New Jersey, ki se prelijata na severnih in južnih straneh Staten Island-a, so vir onesnaženja z živim srebrom zooplanktona (členonožci) na odprtem morju. Najvišja koncentracija ni ob ustjih rek, ampak 70 kilometrov južno, bližje Atlantic City, saj voda teče blizu obale in traja nekaj dni preden se plankton nahrani s toksini.<ref
Onesnaževanje se pogosto uvršča med točkovni ali netočkovnih vira onesnaženja. Onesnaževanje iz točkovnih virov se pojavi, ko je en sam, prepoznavni in lokaliziran vir onesnaževanja. Primer je neposredno odvajanje odpadnih voda in industrijskih odpadkov v ocean. Onesnaževanje, ki se zgodi predvsem v razvijajočih se držav. Netočkovnih vir onesnaženja se zgodi, ko pride do onesnaženja s slabo definiranim in razpršenim virom. To je lahko težko urediti. Kmetijski odtok in veter, ki prenaša umazanijo in prah so tipičen primer.
===viri===
{{opombe}}
===poglej tudi===
| |||