Maskirni vzorec: Razlika med redakcijama

'''Maskiranje''' oziroma '''maskirni vzorec''' je uporaba katere koli kombinacije materialov, obarvanost, ali osvetlitev za prikrivanje silhuete bodisi živali ali predmetov, katere je potem težje opaziti. Primeri vključujejo leoparda, katerega pikčast kožuh je bil motiv oziroma navdih za moderne uniforme vojaškega osebja. Del novejših uniform ima v maskirnem vzorcu tudi elemente, katere uporablja žuželka v podobi lista za svoje prikritje. Naloga maskirnega vzorca je tudi preprečevanje opaznosti gibanja. Če tudi opazovalec opazi gibanje, ga še vseeno težje locira in določi točno točko, kje ga je zaznal. Večina metod maskirne tehnike pogosto spominja na ozadje oz.oziroma okolico, katero je visoko kontrastno in motečega obarvanja, ki odpravlja sence in preprečuje nastanek le teh. Na odprtem morju, kjer ni ozadja so glavne metode maskiranja preglednost, srebrenje in preprečevanje senčenja, medtem ko sposobnost za proizvodnjo svetlobe med drugim uporabljajo za nasprotno osvetlitev. Dober primer so so lignji, kateri uporabljajo to tehniko za svoje prikritje pred plenilci. Nekatere živali, kot kameleoni in hobotnice, lahko aktivno spreminjajo svoj vzorec in barve kože, naj gre za prikrivanje ali za signalizacijo.

Vojaška kamuflaža je doživela preporod z večjim obsegom in točnostjo novejšega strelnega orožja v 19. stoletju. Zlasti zamenjava nenatančnih pušk z natančnimi je osebno prikrivanje oziroma '''maskirni vzorec v boju''' dvignila do nivoja, za katerega pravimo, da je že veščina preživetja. V 20. stoletju se je maskirni vzorec hitro razvijal, posebej v času prve svetovne vojne. Za boj na kopnem so umetniki, kot so André Mare oblikovali sheme in maskirne vzorce za prikrivanje opazovalnih točk, katere so delovala kot drevesa in grmičevje. Na morju, so bile trgovske ladje in vojaški čolni prebarvani v svetleče, odbijajoče se barve in bleščečih vzorcev, kateri so bili zelo vidni, vendar zasnovani tako, da so zmedli sovražne podmornice, katere niso mogle določiti hitrost, oddaljenost in smer tarče. Med in po drugi svetovni vojni, so različne maskirne vzorce uporabljali za letala in kopenska vozila v različnih spektrih vojne. Uporaba radarjev od sredine 20. stoletja je v veliki meri imela velik vpliv na prikrivanje vojaških letal z maskirnimi vzorci, saj je njihov namen zastarel.

'''Ne-vojaška uporaba maskirnih vzorcev''' se uporablja v telekomunikaciji, predvsem na oddajniških stolpih in pa v lovstvu, kjer lovci z maskirnimi vzorci lažje uplenijo bolj pazljivo divjad. Vzorci, ki izhajajo iz vojaške kamuflaže se pogosto uporabljajo v modnih oblačil, ki izkoriščajo svoj močen stil in simboliko samega maskirnega vzorca. Tematika maskirnega vzorca se ponavlja v sodobni umetnosti ter v prenesenem pomenu in dobesedno v znanstveni fantastiki in v literarnih delih.