Obrežni pas: Razlika med redakcijama

'''Obrežni pas ali obvodno območje''' je vmesni prostor med [[Kopno|kopnim]] in [[Reka|reko]] oz. [[Potok|potokom]]. Obrežni pas pomeni tudi ustrezno nomenklaturo za enega od petnajstih kopenskih [[Biom|biomov]] zemlje. Rastlinski [[Habitat|habitati]] vzdolž rečnih robov in bregov se imenujejo obrežna [[vegetacija]], katera je značilna za [[Hidrofilnost|hidrofilne]] rastline. Obvodna območja so zaradi ohranjanja tal in prsti pomembna tako za [[Ekologija|ekologijo]] kot tudi za ravnanje z okoljem ter za gradbeništvo, saj habitati in njihova raznolikost vplivajo na živalstvo, na vodne [[Ekosistem|ekosisteme]], na travnike, gozdove, [[Mokrišče|mokrišča]] ter celo na okolja, kjer rastline ne uspevajo. V nekaterih regijah se za opredelitev obrežnega pasu uporabljajo pojmi obvodni gozd, obrežni varovalni pas ali obrežni trakovi. Beseda "obvodni" izhaja iz latinske RIPA, kar pomeni breg.

 

Obvodna območja so lahko naravna ali človeško zasnovana za stabilizacijo tal oziroma za njihovo obnovo. Ta območja so pomembni naravni [[biofilter|biofiltri]], ki zaščitijo vodna okolja pred prekomerno [[Sedimentacija|sedimentacijo]] in pred onesnaženostjo površinskih odtokov in [[Erozija|erozije]]. Pokrivajo zavetje in nudijo hrano za številne vodne živali in hkrati dajejo tudi senco, ki preprečuje nenadne hitre spremembe temperature. Ko se obvodna območja poškodujejo zaradi gradbeništva, kmetijstva ali gozdarstva, biološka obnova po navadi poteka s pomočjo človekovega posega v naravo; človek skuša obvladati erozijo in obnavljati rastline. Če je območje v bližini stoječe vode ali z vodo nasičenih tal, pojav običajno imenujemo mokrišče. Zaradi svoje pomembne vloge pri podpiranju raznolikosti vrst so obrežni pasovi pogosto predmet nacionalne zaščite v akcijskem načrtu za biotsko raznovrstnost. Za to se zavzema program "[[Plant or Vegetation Waste Buffer]]," kateri se trudi ohranjati ogrožene vrste in habitate. Raziskave kažejo, da obrežna območja igrajo pomembno vlogo pri izboljšanju kakovosti vode za površinski [[odtok]]. Obvodna območja lahko vplivajo tudi na zniževanje onesnaženja površinskih odtokov z [[Nitrat|nitrati]], kot so npr. razna gnojila iz področij k kmetijstva, katera bi drugače lahko oškodovala ekosisteme in zdravje ljudi. Omejitev in zmanjševanje nitrata v omenjenih območjih je torej zelo pomembno. Uporaba mokrišč obrežnih pasov kaže posebej visoko stopnjo odstranjevanja nitrata, ki vstopa v rečni tok.

 

==Vegetacija==

Izbira [[Drevo|dreves]] v obrežnih območjih se razlikuje od tistih v mokriščih in je običajno sestavljena iz rastlin, ki so bodisi [[vodne rastline |vodne rastline]], [[Zelišče|zelišča]] ali drevesa in grmičevje, ki uspeva v bližini vode.

 

==Popravila in obnova==

Očiščena območja, ki jih prizadenejo še poplave, lahko hitro spodkopljejo rečne bregove in s seboj vzamejo dragoceno [[trava|travo]] in [[Prst|prst]] po rečni strugi. S tem omogočijo soncu, da območja popolnoma izsuši. V [[Upper Hunter Valley of New South Wales]] v [[Avstralija|Avstraliji]], je bila uporabljena tehnika »Naravnega zaporednega kmetovanja« ([[Natural Sequence Farming]])v upanju, da bi hitro obnovili erodirane kmetije v optimalno produktivnost. Tehnika »naravnega zaporedja kmetovanja« vključuje dodajanje ovir na poti vode, ker s tem zmanjšajo moč toka vode. To pomaga vodi, da prenaša zemljo in pronica na poplavljena območja. Druga tehnika je, da se hitro vzpostavi ekološko nasledstvo s spodbujanjem hitro rastočih rastlin kot je na primer [[plevel]]. Ta se lahko širi vzdolž [[Vodotok|vodotoka]] in povzroča [[Degradacija okolja|degradacijo okolja]], hkrati pa lahko stabilizira prst, prinese [[ogljik]] v zemljo in zaščiti zemljo pred izsušitvijo. Plevel bo izboljšal strugo, tako da se lahko drevesa in trava spet vrnejo in kasneje nadomestijo plevel. Obstaja še več drugih tehnik, ki jih vladne in nevladne agencije uporabljajo za reševanje obrežja in degradacij strug, od postavljanja kontrolnih struktur iz [[Hlod|hlodov]] do lesenih valobranov ali nameščanja [[Skala|skal]].

 

==Viri==