Opereta: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Hladnikm (pogovor | prispevki)
zunanje povezave
Brez povzetka urejanja
Vrstica 9:
==Vrste operet==
===Pariška opereta===
Pariška opereta je po vsebini družbeno kritična, šaljiva ter nesramna, vendar nikoline zlobna. V večini primerov spominjaSpominja na [[parodija|parodijo]]. Zaščitni znak francoske operete po letu 1830 je [[ples]] [[kankan]], ki se pleše v paru in je precej erotičen. Med plesi sta pogosta tudi kadrilja[[četvorka]] (kvadrilja) ter contredanse. Prve operete je pisal F.[[Hervé (composer)|Hervé]], najbolj znan pa je bil gotovo [[Jacques Offenbach]]. Skladatelji, ki so se zgledovali po Offenbachu so bili še C.[[Charles Lecocq]], E.[[Edmond Audran]], R.[[Robert Planquette]] ter A.[[André Messager]].
===Dunajska opereta===
Dunajska opereta je za razliko od francoske bolj malomeščanska in sentimentalna. Pogost pojav so ljubezenski trikotniki. Njen zaščitni znak je dunajski [[valček]], rada pa poseže tudi po avstrijskih in madžarskih narodnih pesmih, [[čardaš]]u, galopu, koračnici ter kadrilji. V melodiji je moč začutiti številne slovanske vplive, kar daje operi poseben čar. Glavni predstavniki dunajske operete so bili [[Franz von Suppe|Franz von Suppé]], [[Johann Strauss mlajši]] in [[Karl Millöcker]]. V začetku 20. stoletja so bili izjemno plodoviti skladatelji operet [[Franz Lehar]], [[Oscar Straus]], [[Leo Fall]] in drugi.
Vrstica 16:
 
===Berlinska opereta===
Berlinska opereta združuje elemente lokalne [[burka|burke]], revije ter parodije. Značilna je raba tipičnega nemškega humorja ter [[dialekt|dialekta]]. Glavni pisci teh operet so [[Paul Lincke]], [[Walter Kollo]], J.John Gilbert, L.Leon Jesel in W.Walter Goetze.
===Angleška ter ameriška opereta===
V '''Angliji''' niso uprizarjali samo francoskih in avstrijskih operet, temveč so pisali tudi svoje, čeprav opaznejše produkcije tam ni bilo. Najbolj znana skladatelja sta bila [[Arthur Sullivan]] in S.Sidney Jones.
Opereta se je v začetku stoletja pojavila tudi v '''Ameriki'''. Najprej je tja prišla iz Evrope, nato pa so se z lastnimi deli izkazali V.Victor Herbert, G.Rudolf Friml in [[Sigmund Romberg]]. Kmalu se je tipična evropska opereta začela spreminjati v muzikal.
 
==Opereta na Slovenskem==
Prva izvedba slovenske operete sega v leto [[1872]]. Tega leta je bila izvedena opereta [[Tičnik]] [[Benjamin Ipavec|Benjamina Ipavca]]. Seveda to ni bila edina slovenska opereta. Dejstvo je, da niso bile vse izvedene v profesionalnih gledališčih. Nekatere so ostale neizvedene, druge pa so bile uprizorjene s strani raznih amaterskih skupin.
Pri uprizoritvah moramo upoštevati, da so si malaMala [[gledališče|gledališča]] so si finančno težko privoščila uprizoritev opernih del., Velikoveliko lažje je bilo na oder postaviti opereto, ki je bila scensko in zasedbeno veliko manj zahtevna.
 
O opereti na Slovenskem imamo ohranjenih le nekaj skromnih zapisov ter letakov, saj sta obe operni gledališči morali vse izvedbene materiale po drugi svetovni vojni poslati v [[Trst]], ker opereta ni ustrezala tedanjemu političnemu dogajanju na slovenskih tleh. Tako so vse operetne predstave, ki so jih pred koncem druge svetovne vojne igrale različne amaterske skupine, utonile v pozabo.
 
Prva izvedba slovenske operete sega v leto [[1872]]. Tega leta je bila izvedena opereta [[Tičnik]] [[Benjamin Ipavec|Benjamina Ipavca]]. Seveda to ni bila edina slovenska opereta. Dejstvo je, da niso bile vse izvedene v profesionalnih gledališčih. Nekatere so ostale neizvedene, druge pa so bile uprizorjene s strani raznih amaterskih skupin.
Pri uprizoritvah moramo upoštevati, da so si mala [[gledališče|gledališča]] finančno težko privoščila uprizoritev opernih del. Veliko lažje je bilo na oder postaviti opereto, ki je bila scensko in zasedbeno veliko manj zahtevna.
 
===Seznam slovenskih operet in njihovih skladateljev===
Vrstica 34 ⟶ 35:
| [[Danilo Bučar]] || Študentje smo (Maribor, 1933)
|-
| [[Janez Dobeic]] || Ančka (Ljubljana, 1937)<br /> Slepa miš (Ljubljana, 1942)
|-
| [[Radovan Gobec]] || Beg iz harema<br /> Habakuk (Maribor, 1940)<br /> Hmeljska princesa<br />Planinska roža
|-
| [[Janko Gregorc]] || Čudež olimpijade<br /> Desetnica<br /> Erika (Ljubljana, 1932)<br /> Izza kongresa<br /> Ljubezen naj živi<br /> Melodije srca (Ljubljana, 1943)<br /> Njena pomlad<br /> Oj, to Lectovo srce<br /> Pobožni grešnik
|-
| [[Jerko Gržinčič]] || Miklavž prihaja<br />Kneževič iz Trebizonde<br />V kraljestvu pravljic<br /> Sneguljčica<br />Materin spomin<br />Rokovnjači
|-
| [[Josip Jiranek]] || Vse za šalo (Maribor, 1938; Ljubljana, 1939)
|-
| [[Marjan Kozina]] || Majda (Maribor, 1935)
|-
| [[Viktor Parma]] || Caričine amazonke (Ljubljana, 1903 in 1912; Maribor, 1920)<br /> Nečak (Ljubljana 1907; Maribor, 1922)<br /> Venerin hram (Maribor, 1924)<br /> Zaročenec v škripcih
|-
| [[Pavel Rasberger]] || Ljubosumna Lenka<br /> Prebrisan amor (Maribor, 1935)<br /> Rdeči nageljni (Maribor, 1937)<br /> Zaroka na Jadranu (Maribor, 1939)
|-
| [[Saša Šantel]] || Blejski zvon (Ljubljana, 1933)
|-
| [[Pavel Šivic]] || Oj, ta prešmentana ljubezen (Ljubljana, 1931)
|-
| [[Jerko Gržinčič]] || Miklavž prihaja<br />Kneževič iz Trebizonde<br />V kraljestvu pravljic<br /> Sneguljčica<br />Materin spomin<br />Rokovnjači
|-
| [[Josip Lavtižar]] || [[Adam Ravbar#Adam Ravbar v umetnosti|Adam Ravbar]]<br />Mlada Breda<br />Grof in opat
Vrstica 59 ⟶ 52:
|-
| [[Alojzij Mav]] || Angel z avtom
|-
| [[Viktor Parma]] || Caričine amazonke (Ljubljana, 1903 in 1912; Maribor, 1920)<br /> Nečak (Ljubljana 1907; Maribor, 1922)<br /> Venerin hram (Maribor, 1924)<br /> Zaročenec v škripcih
|-
| [[Marijan Pišl]] || Mornarjeva nevesta
|-
| [[Josip Raha]] || Pesem ljubezni
|-
| [[Pavel Rasberger]] || Ljubosumna Lenka<br /> Prebrisan amor (Maribor, 1935)<br /> Rdeči nageljni (Maribor, 1937)<br /> Zaroka na Jadranu (Maribor, 1939)
|-
| [[Ferdo Skok]] || Martin Prismuk
|-
| [[Anton Stöckl]] || Čarovnica
|-
| [[Saša Šantel]] || Blejski zvon (Ljubljana, 1933)
|-
| [[Pavel Šivic]] || Oj, ta prešmentana ljubezen (Ljubljana, 1931)
|}