|
kris
'''Kisli [[dež]]''' so kisle [[padavine]], ki jih povzročajo predvsem [[emisije]] žveplovega dioksida ([[SO2|S0<sub>2</sub>]]) in [[dušik]]ovih oksidov v [[ozračje|atmosferi]]. Omenjeni [[plin]]i se raztapljajo v [[deževnica|deževnici]] in jo naredijo kislo. Žveplov dioksid nastaja pri gorenju [[fosilna goriva|fosilnih goriv]], kot je [[premog]], ki vsebuje veliko [[žveplo|žvepla]]. Dušikove okside pa dodajajo zraku [[industrija]] in [[izpušni plin]]i [[avtomobil]]ov.
[[Kislost]] merimo z lestvico [[pH]], na kateri vrednost 0 pomeni popolnoma kisle tekočine in 14 tiste, ki so močno bazične (alkalne). [[destilirana voda|Destilirana]] [[voda]] je nevtralna in ima pH 7. Normalna [[deževnica]] ima pH 5,6. Nekoliko kisla je zato, ker vsebuje raztopljeno ogljikovo kislino. Kisli dež ima torej pH, nižji od 5,6.
:<math>\begin{matrix}
S_{(s)}+O_{2(g)}\rightarrow SO_{2(g)} \\
2 SO_{2(g)}+O_{2(g)}\rightarrow 2 SO_{3(g)} \\
SO_{3(g)} +H_2O_{(l)}\rightarrow H_2SO_{4(aq)}\\
\end{matrix}</math>
:<math>CO_{2(g)} + H_2O_{(l)} \longrightarrow H_2CO_{3(aq)}</math>
[[Slika:Acid rain woods1.JPG|thumb|220px|Gozd na [[Češka|Češkem]], ki ga je uničil kisli dež]]
Kisle usedline ne izvirajo le iz padavin ([[megla]], [[sneg]], [[dež]]), ampak tudi iz trdnih delcev (suhe usedline), ki lebdijo v [[zrak]]u. Včasih se plini neposredno absorbirajo v jezerski vodi, v rastlinah in zidovih zgradb. Navedeni plini lahko prepotujejo po zraku tudi po 500 kilometrov na dan, zato onesnaženje s kislim dežjem ne pozna meja. S kislim dežjem so povezane poškodbe in smrt gozdov ter živih bitij v jezerih v [[Skandinavija|Skandinaviji]], drugod po [[Evropa|Evropi]] in vzhodnem delu Severne [[Amerika|Amerike]]. Povzroča tudi poškodbe stavb in [[spomenik]]ov. [[termoelektrarna|Termoelektrarne]] v [[Združene države Amerike|ZDA]] in Evropi sproščajo okoli 8 g žveplovega dioksida in 3 g dušikovih oksidov na proizvedeno kilovatno uro. Po podatkih britanskega oddelka za okolje se mora emisija žveplovega dioksida zmanjšati za 81 %, če hočemo preprečevati škodo v okolju.
V letih 1993-95 je irska raziskava odkrila, da je [[Manchester]] mesto, ki je najbol prizadeto s kislim dežjem. Tamkajšnji dež je bil najbolj kisel in je povzročal uničevanje gradbenih kamnin hitreje kot kjerkoli drugje v Evropi (druga mesta, ki so bila vključena v raziskavo, so bila [[Atene]], [[København]], [[Amsterdam]], [[Padova]] in [[Donegal]]). Tudi poskusi merjenj v drugih britanskih mestih ([[Liphook]], [[Hampshire]]) so pokazali podobno sliko.
Pomemben učinek kislega dežja je poškodba kemijskega ravnovesja v tleh, kar povzroča izpiranje določenih [[rudnina|rudnin]], npr. [[magnezij]]a in [[aluminij]]a. Rastline, ki rastejo v takih tleh, posebno [[iglavci]], trpijo zaradi pomanjkanja rudninskih snovi in so bolj dovzetne za [[bolezni]]. Rudninske snovi iz tal se zato izpirajo v [[reka|reke]] in [[jezero|jezera]], kar zmoti vodno življenje, npr. poškoduje [[škrga|škrge]] ribjih mladic in ubija rastline. Jezera, ki jih doseže kisli dež, so na pogled čista, kajti v njih ni rastlinskih [[plankton]]ov. Jezera in reke trpijo bolj neposredno škodo, ker postanejo kisli zaradi deževnice, ki se izliva vanje iz neposredne okolice.
== Emisije kemikalij vodijo k zakisljevanju ==
Najpomembnejši plin, ki vodi k zakisljevanju je [[žveplov dioksid]]. Pomen [[emisije|emisij]] [[dušikov oksid|dušikovega oksida]], ki z [[oksidiranje]]m tvorijo [[dušikova kislina|dušikove kisline]] narašča, zaradi vse strožjega nadzora nad emisijami spojin, ki vsebujejo [[žveplo]].
=== Naravni pojavi ===
Glavni naravni pojavi, k prispevajo k ustvarjanju kislih plinov v [[ozračje|ozračju]] so emisije iz vulkanov in tisti biološki procesi v naravi, ki se pojavljajo na kopnem, v mokriščih in [[ocean]]ih.
Glavni biološki vir [[žveplove spojine|žveplovih spojin]] je [[sulfidov dimetil]].
Dušikove kisline v [[deževnica|deževnici]] so pomemben stalni vir [[dušik]]a za življenje rastlin, proizvaja pa jih tudi električna aktivnost v atmosferi kot so strele.
Kisle usedline so bile odkrite tudi v [[ledenik]]ih starih tisoče let na različnih predelih sveta.
=== Človekova dejavnost ===
Glavni vir kislega dežja so [[dušik]]ove in [[žveplo]]ve spojine, ki nastanejo pri dejavnosti iz človeških virov, kot so proizvodnja [[električna energija|električne energije]], tovarne in [[motorna vozila]]. [[termoelektrarna|Termoelektrarne]] na [[premog]] so ene izmed največjih onesnaževalcev. Plini se lahko prenašajo po zraku na stotine kilometrov daleč preden se pretvorijo v kisline in odlagajo.
V preteklosti so imele tovarne krajše dimnike in so zato povzročale številne težave na lokalni ravni. Danes imajo zato tovarne daljše dimnike, vendar pa to pomeni, da onesnaževalce odnaša dlje in se s tem povzroča široko razširjeno ekološko škodo.
Velik onesnaževalec je tudi [[živinoreja|živinorejska]] dejavnost. Odgovorna je za dve tretjini antropogenih virov [[amonijak]]a, ki ga proizvaja [[človek]] s svojimi dejavnostmi in prav ti znatno vplivajo na nastanek kislega dežja.
== Kisle usedline ==
Govorimo lahko o suhem in mokrem odlaganju [[kisline|kislin]]. Do mokrih usedlin pride, ko katerekoli padavine ([[dež]], [[sneg]],...) iz ozračja kisline prenesejo na površino [[zemlja|Zemlje]]. to se lahko zgodi zaradi kislih usedlin proizvedenih v kapljah ali ko padavine odstranijo kisline v [[oblak]]ih ali pod njimi. Kisle usedline pa se odlagajo tudi kot suhe usedline, se pravi tudi takrat, ko ni [[padavine|padavin]]. O takih usedlinah govorimo, ko delci in plini pridejo v stik s tlemi, rastlinami ali drugimi površinami.
Kisli dež ima dokazano negativen učinek na [[gozd]]ove, [[sladke vode]] in [[prst (pedologija)|prst]], ubija [[žuželke]] ter [[živali]] in [[rastline]] v vodah. Prav tako vpliva na življenje [[človek]]a ter povzroča škodo na stavbah.
== Neželeni učinki ==
Kisli dež ima dokazano slabo vpliva na gozdove, sladke vode, prst, ubija žuželke ter vodne življenjske oblike, prav tako pa uničuje zgradbe ter slabo vpliva na človeško življenje.
=== Površinske vode in vodne živali ===
Tako nižja [[Ph vrednost]] kot tudi višje koncentracije [[aluminij]]a, ki nastanejo kot posledica kislega dežja, lahko povzročijo škodo [[ribe|ribam]] in ostalim [[vodne živali|vodnim živalim]]. Pri vrednosti Ph manjši od 5 se večina [[ribja jajčeca|ribjih jajčec]] ne bo izlegla, še nižji Ph pa lahko ubije odrasle ribe. Bolj ko so [[reka|reke]] in [[jezero|jezera]] kisla manjša je tam [[biodiverziteta]]. Kisli dež je uničil nekatere vrste [[žuželke|žuželk]] in [[ribe|rib]]. Koliko kisli dež posredno in neposredno vpliva na kislost rek in jezer je odvisno od posameznega področja.
=== Zemlja ===
Kisli dež lahko resno poškoduje [[zemlja|zemljo]]. Nekateri [[mikrobi]] se ne morejo prilagajati spremembam [[Ph vrednosti]] in zato umrejo. [[encimi|Encime]] teh mikrobov kislina se [[denaturacija|denaturira]] (spremembe v obliki, da ne delujejo). [[hidronijev ion|Hidronijevi ioni]] kislega dežja tudi spodbudijo [[toksini|toksine]] kot so [[aluminij]] in izlužijo stran bistvene hranilne snovi in [[minerali|minerale]], kot je npr. [[magnezij]]. Kemična sestava zemlje se lahko zelo spremeni, ko se [[kation]]i kot sta [[kalcij]] in [[magnezij]] izlužita zaradi kislega dežja, kar potem vpliva na nekatere občutljive vrste ([[Acer saccharum]]).
=== Gozdovi in druge rastline ===
[[Gozd]]ovi na visokih [[nadmorska višina|nadmorskih višinah]] so še posebej občutljivi, saj so pogosto obdani z [[oblak]]i in [[megla|meglo]], ki sta še bolj kisla kot [[dež]].
Tudi druge rastline lahko kisli dež poškoduje, vendar vpliv kislega dežja na prehrambene rastline zmanjšujejo z uporabo [[apno|apna]] in drugih [[gnojilo|gnojil]] za nadomestitev hranilnih snovi. Na obdelovalnih površinah lahko torej z dodajanjem [[apnenec|apnenca]] uravnavamo vrednost Ph v zemlji, vendar pa je tak način večinoma neuporaben na neobdelovalnih površinah.
=== Zdravje ljudi ===
Zdravniki kislemu dežju pripisujejo tudi vpliv na zdravje ljudi. Majhni delci, ki so večinoma sestavljeni iz istih [[plin]]ov kot kisli dež ([[žveplov dioksid|žveplov]] in [[dušikov dioksid]]), povzročajo prezgodnjo smrt in bolezni kot so rak in druge bolezni.
=== Drugi neželeni učinki ===
Kisli dež lahko poškoduje tudi stavbe in zgodovinske spomenike, zlasti tiste, ki so zgrajeni iz [[apnenec|apnenca]] ali [[marmor]]ja in vsebujejo velike količine [[kalcijev karbonat|kalcijevega karbonata]]. [[kislina|Kisline]] v kislem dežju reagirajo z [[kalcij]]evimi sestavinami in ustvarijo [[mavec]], ki se potem lušči. Ta pojav lahko vidimo na starih nagrobnikih, kjer napisi postanejo popolnoma nečitljivi. Kisli dež tudi poveča stopnjo [[oksidacija|oksidacije]], predvsem [[baker|bakra]] in [[bron]]a.
== Prizadeta območja ==
Območja prizadeta zaradi kislega dežja so povsod po [[svet]]u, v Evropi najbolj od [[Poljska|Poljske]] severno proti [[Skandinavija|Skandinaviji]], vzhodni del Severne Amerike, jugovzhodna [[Kanada]], druga prizadeta območja vključujejo jugovzhodno obalo [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]] in [[Tajvan]]a. V prihodnosti lahko kisli dež prizadane tudi območje jugovzhodne [[Azija|Azije]] ([[Indonezija]], [[Malezija]] in [[Tajska]]) in celo zahodne Afrike (države kot [[Gana]], [[Togo]] in [[Nigerija]]).
[[Kategorija:Padavine]]
| 