Lex Salica: Razlika med redakcijama

Ohranjenih je nekaj deset rokopisov iz 6. do 8. stoletja, za katere se domneva, da so prepisi izvirne izdaje iz 6. stoletja, in trije dopolnjeni rokopisi, napisani najkasneje v 9. stoletju.<ref>Drew, Katherine Fischer (1991). ''The laws of the Salian Franks (Pactus legis Salicae)''. Philadelphia: University of Pennsylvania Press. ISBN 0-8122-8256-6/ISBN 0-8122-1322-X, str. 53.</ref> Salijski zakonik je imel v [[Srednja Evropa|Srednji Evropi]] vse do [[Novi vek|novega veka]] velik vpliv na statutno pravo, predvsem v nemških državah, [[Francija|Franciji]], [[Belgija|Belgiji]], [[Nizozemska|Nizozemski]], delih [[Italija|Italije]], [[Avstrija|Avstriji]], [[Madžarska|Madžarski]], [[Romunija|Romuniji]] in na [[Balkan]]u.

Klodvik I. (vladal 466-511), prvi kralj vseh Frankov, se je zavedal, da bi bilo vladanje lažje in bolj učinkovito, če bi imeli on in njegovi uradniki pisan zakonik. Imenoval je štiri poverjenike<ref>Janson, Tore (2011). ''History of languages: an introduction''. Oxford textbooks in linguistics. Oxford: Oxford University Press. str. 141.</ref> z nalogo, da raziščejo rabo zakonov, ki so bili pred objavo Salijskega zakonika zapisani samo v glavah določenih modrih mož, katere so poklicali na skupščino, kadar so potrebovali njihovo znanje. Prenos znanja iz roda v rod je bil izključno usten. Salijski zakonik je bil torej odraz stare zakonodaje in sodne prakse.<ref>Drew 1991, str. 20.</ref>

Naslednjih 300 let so zakonik prepisovali in mu po potrebi dodajali na novo prejete zakone, revidirali stare in brisali tiste, ki so jih razveljavili. Prepisovalci so v prepise vnašali tudi svoje ideje in slog., Vsakzato ima vsak ohranjen prepis ima zato svoj edinstven niz napak, popravkov, vsebino in organizacijo. Zakoni so se imenovali ''»naslovi«'' in so imeli svoja imena, ki so se začenjala z ''de'', se pravi z ''»o (tem in tem)«''. Sklopi zakonov so imeli smiselna imena, ki so povedala nekaj o njihovi vsebini.