Wikipedija

Strasbourg: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
57.068 urejanj
dodan Unesco
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
57.068 urejanj
dopolnjeno iz tujih wiki
Vrstica 42:
V [[Evropska unija|Evropski uniji]] ima Strasbourg pomembno vlogo, saj je tu od leta 1949 sedež [[Svet Evrope|Sveta Evrope]]. V mestu se nahaja [[Evropsko sodišče za človekove pravice]], je pa tudi eno od dveh sedežev [[Evropski parlament|Evropskega parlamenta]] (drugi sedež je v [[Bruselj|Bruslju]]).
 
Mesto slovi po prekrasni gotski stolnici in po največjem [[muzej]]u v Franciji. Strasbourg so v zgodovini zaznamovale različne nemške in francoske oblasti. Njegova zgodovina je bogata in trpinčena in je pustila izjemno arhitekturno dediščino. Zgodovinsko središče Strasbourga [[Grande Île, Strasbourg|Grande Île]] je od leta 1988 uvrščeno na [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCO]]-v [[Svetovna dediščina|seznam svetovne kulturne dediščine]]. Vključuje tudi [[stolnica Notre-Dame v Strasbourgu|stolnico Notre-Dame]] in področje [[Petite France, Strasbourg| Petite France]]. <ref name="unescostrasbourgGrandeile">[http://whc.unesco.org/fr/list/495 Site internet de l'UNESCO]</ref>
Mesto slovi po prekrasni gotski katedrali in po največjem [[muzej]]u v Franciji.
Zgodovinsko središče Strasbourga [[Grande Île, Strasbourg|Grande Île]] je od leta 1988 uvrščeno na [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCO]]-v [[Svetovna dediščina|seznam svetovne kulturne dediščine]].
 
== Geografija ==
Vrstica 69 ⟶ 68:
 
== Zgodovina ==
Na ozemlju Strasbourga je prvotno bila prvotno galska naselbina, ki je s prihodom [[Stari Rim|Rimljanov]] postala rimska postojanka ''Argentoratum''. Prvikrat je omenjena [[12|leta 12 pon. Kristusu]]št. in je pripadala rimski provinci [[Germania Superior]].
 
Sredi 4. stoletja so se na ozemlje Strasbourga začeli vdori germanskega plemena [[Alemani|Alemanov]] na ozemlje Strasbourga. Leta [[357]] je tukaj potekala [[Bitka pri Argentoratumu|bitka]], bitka v kateri je rimska vojska pod poveljstvom [[Julijan Apostat|Julijana Apostata]], kasnejšega rimskega cesarja, porazila Alemane in zajela njihovega kralja Hnodomarja (''ChonodomariusaChonodomarius''). V zgodnjem 5. stoletju so Alemani ponovno prešli reko Ren, osvojili in naselili ozemlje sedanje Alzacije ter večjega dela Švice.
 
V 9. stoletju je bilo mesto v lokalnem jeziku znano kot ''Strazburg'', dokumentirano leta [[842]] v [[Sacramenta Argentariae]]. Slednje trojezikovnotrojezično besedilo vsebuje poleg [[Latinščina|latinskega]] in [[Visoka nemščina|staro visoko nemškega]] tudi najstarejšo pisano različico galo-romanskega jezika. Poleg imena Strazburg , je bilo v latinščini znano kot ''Stratisburgum'' oz. ''Strateburgus'', v alzaščini ''Strossburi'', preko nemškega Straßburga pa prešlo na francoski Strasbourg.
 
S poklonitvijo lotarinškega vojvode nemškemu kralju [[Henrik I. Nemški|Henriku I.]] je Strasbourg v letu [[923]] prišel pod [[Sveto rimsko cesarstvo]]. Zgodnja zgodovina mesta izpričuje daljše obdobje sporov med nadškofijsko oblastjo in njihovim prebivalstvom, ki je trajala vse do leta [[1262]], ko je kralj [[Filip Švabski]] po [[Bitka pri Oberhausbergen|bitki]] pri [[Oberhausbergen|Oberhausbergnu]] podelil Strasbourgu status [[Svobodno cesarsko mesto|svobodnega cesarskega mesta]].
 
Revolucija [[1332]] se je končala s široko osnovano mestno vlado z udeležbo [[ceh]]ov, ob tem pa je Strasbourg razglasil svobodno republiko. Leta [[1348]] je v mestu kosila morilska [[bubonska kuga]], [[14. februar]]ja [[1349]] pa je sledil pogrom več sto židov[[Judje|Judov]], ki so jih javno zažgali, preostanek židov pa izgnali iz mesta<ref>[http://judaisme.sdv.fr/histoire/historiq/stval/stval.htm "Masaker na Valentinovo" 1349]</ref>. Vse do konca 18. stoletja je bilo židomJudom prepovedano ostati v mestu po 10 uri dopoldne, čas za odhod pa je dal občinski glasnik z [[Rog (glasbilo)|rogom]]<ref>[http://judaisme.sdv.fr/histoire/villes/strasbrg/hist/hist2.htm Židje Strasbourga in Velika kuga]</ref>. Nadalje je bila za vsakega konja, ki ga je židJud z dovoljenjem privedel v mesto, uvedena posebna taksa<ref>[http://judaisme.sdv.fr/histoire/villes/strasbrg/hist/hist3.htm Židje Strasbourga pred francosko revolucijo]</ref>.
 
[[Slika:Strasbourg1493.png|thumb|left|350px|Strasbourg s katedralostolnico [[1493]]]]
 
V času reformacije je mesto pod političnim vodstvom ''Jacoba Sturma von Sturmecka'' in duhovnim vodstvom [[Martin Bucer|Martina Bucerja]] sprejelo versko učenje [[Martin Luter|Martina Lutra]]. Njegovi privrženci so ustanovili gimnazijo, ki je v naslednjem stoletju prerasla v Univerzo. Strasbourg je bil središče [[humanizem|humanizma]] in zgodnjega tiskanja knjig v SvetorimskemSvetem rimskem cesarstvu. Njegov intelektualni in politični vpliv je prispeval k osnovanju [[Protestantizem|protestantizma]] kot sprejemljivega. Mesto je skupaj s [[KonstanzKonstanca|Konstanco]]om, [[Memmingen]]om in [[Lindau]]om osnovalo [[Tetrapolitanska veroizpoved|tetrapolitansko veroizpoved]], ki ji je nato sledila nekoliko spremenjena [[Augsburška veroizpoved]].
 
Po reformi cesarskega ustroja v zgodnjem 16. stoletju in ustanovitvijo »cesarskih krogov« je Strasbourg postal del »Zgornjerenskega kroga«, zveze cesarskih posestev na jugozahodu SvetorimskegaSvetega rimskega cesarstva, v glavnem odgovoren za vzdrževanje vojske, nadzor kovanja denarja in zagotavljanje javne varnosti.
 
Strasbourg je v času [[Tridesetletna vojna|tridesetletne vojne]] ostal nevtralen. Septembra [[1681]] ga je zavzel francoski kralj [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvik XIV.]], priključitev k Franciji je bila priznana leta [[1697]] s [[Rijswickški mir|sporazumom]] v [[Rijswick]]u. Uradna politika verske nestrpnosti, ki je z [[Nantski edikt|Nantskim ediktom]] (1598) pregnala številne protestante iz Francije, je s preklicem le-tega z novim [[Fontainebleauški edikt|Fontainebleauškim ediktom]] v letu [[1685]] prizanesla Strasbourgu in celotni Alzaciji. Kljub temu je bila mestna katedralastolnica prenešena iz rok luterancev na rimokatoliško cerkev, medtem ko je nemška luteranska univerza vztrajala vse do [[Francoska revolucija|francoske revolucije]].
 
V Strasbourgu je [[25. april]]a [[1792]] francoski skladatelj [[Claude Joseph Rouget de Lisle]] uglasbil [[Marsejeza|La Marseillaise]], nacionalno bojno pesem renske armade, kasnejšo francosko državno [[himna|himno]]. Ime je dobila po prostovoljcih iz [[Marseille|Marseillesa]], ki so jo peli, ko so korakali v [[Pariz]] na pomoč pariškim revolucionarjem. V 19. stoletju je postala revolucionarna pesem vseh evropskih narodov, ki so se borili proti zatiranju.
 
Status svobodnega mesta je Strasbourg izgubil, v tem času so bile cekve in samostani močno poškodovani, če ne celo porušeni. KatedralaStolnica je izgubila več sto kipcev, kasneje v 19. stoletju nadomeščeniminadomeščenih z njihovimis posnetkikopijami. Leta 1794 je bilo govora tudi o rušenju zvonika, ki da je žalil načelo enakosti. Stolp je bil rešen, po predlogu meščanov pokrit z velikansko [[Frigijska kapa|frigijsko kapo]]<ref>[http://www.inlibroveritas.net/lire/oeuvre6886-chapitre28829.html KatedralaStolnica in francoska revolucija (1789-1802)]</ref>.
 
[[Slika:Karte Strassburg MK1888.png|thumb|300px|[[1888]] Nemški zemljevid Strasbourga [[1888]] kot dela Nemškega cesarstva]]
 
Z rastjo trgovine in industrije se je število prebivalstva v 19. stoletju povečalo za trikrat in doseglo številko 150.000. Med [[Francosko-pruska vojna|francosko-prusko vojno]] sta bili med pruskim obleganjem in bombardiranjem mesta uničeni zgradbi Muzeja lepelepih umetnosti in mestnemestna knjižniceknjižnica z edinstveno zbirko srednjeveških rokopisov, redkimi renesančnimi knjigami in rimskimi umetninami. Po koncu vojne je bilo mesto s [[Frankfurtski mir (1871)|Frankfurtskim mirom]] brez plebiscita[[plebiscit]]a priključeno novoustanovljenemu [[Nemško cesarstvo|Nemškemu cesarstvu]] kot del ozemlja [[Alzacija-Lotaringija|Reichsland Elsaß-Lothringen]],. kotKot del tega cesarstva je bil tudi obnovljen. Nemška univerza, ustanovljena 1567, zaprta med revolucijo, se je bila leta 1872 ponovno odprlaodprta. Okoli mesta je bil zgrajen pas čvrstih utrdb, katerih večina stoji še danes: ''Fort Roon'' (zdaj ''Desaix'') in ''Podbielski'' (zdaj ''Ducrot'') v [[Mundolsheim]]u, ''Fort von Moltke'' (zdaj ''Rapp'') v [[Reichstett]]u, ''Fort Bismarck'' (zdaj ''Kléber'') v [[Wolfisheim]]u, ''Fort Kronprinz'' (zdaj ''Foch'') v [[Niederhausbergen]]u, ''Fort Grossherzog von Baden'' (zdaj ''Frère'') v [[Oberhausbergen|Oberhausbergnu]]<ref>[http://www.witzgilles.com/plan_ceinture_Strasbourg2.htm Načrt]</ref>. Te utrdbe so posledično služile francoski vojski; uporabili so jih kot taborišča za vojne ujetnike v letih 1918 in 1945.
 
Po porazu Nemčije v [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] sta bila mesto in celotna pokrajina dodeljena Franciji, v začetku [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] pa ga je po [[Bitka za Francijo|padcu Francije]] [[1940]] ponovno zavzela Nemčija. Kot enega prvih uradnih dejanj so nacistični voditelji zažgali in porušili glavno [[sinagoga|sinagogo]], ki je krasila arhitekturno podobo mesta in bila ena največjih v Evropi po njeni izgradnji leta [[1897]]<ref>[http://judaisme.sdv.fr/histoire/villes/strasbrg/synago/kleber.htm Zgodovina in slike sinagoge na obrežju Kléber]</ref>. [[22. november|22. novembra]] [[1944]] je mesto osvobodila francoska vojska pod poveljstvom [[Philippe Leclerc de Hauteclocque|generala Leclerca]].
 
V letu 1920 je Strasbourg postal sedež [[Centralna komisija za plovbo po Renu|Centralne komisije za plovbo po Renu]], ene od prvih evropskih ustanov. Leta 1949 je bilo mesto izbrano za sedež [[Svet Evrope|Sveta Evrope]] skupaj z njegovima [[Evropsko sodišče za človekove pravice|Evropskim sodiščem za človekove pravice]] in [[Evropska farmakopeja|Evropsko]] [[Farmakopeja|Farmakopejo]], od leta 1952 pa je uradni sedež [[Evropski parlament|Evropskega parlamenta]], čeprav v njem potekajo zgolj plenarna srečanja, medtem ko se vse ostalo vodiodvija v [[Bruselj|Bruslju]] in [[Luxembourg]]u.
 
Leta [[1992]] je Strasbourg postal sedež francosko-nemškega televizijskega kanala in filmske družbe [[Arte]].
 
V letu [[2000]] so nemške oblasti preprečile islamistični napad na mestno katedralostolnico.
 
6. julija 2001 je med koncertom na prostem v ''Parc de Pourtalès'' v nevihti padla platana povzročila eno najhujših nesreč te vrste, pri čemer je bilo ubitih 13 ljudi, ranjenih pa 97. Na koncu, 27. marca 2007, je bilo mesto spoznano za krivega neupoštevanja varnosti na prireditvi in oglobljeno s 150.000 €<ref>[http://news.monstersandcritics.com/europe/news/article_1283405.php Mesto Strasbourg oglobljeno za smrt v nevihti]</ref>.
 
== Znamenitosti ==
=== Arhitektura ===
[[Slika:Strasbourg - Ponts Couverts vus de la terrasse panoramique 02.jpg|thumb|center|800px|Pogled na stare mostove z obrambnimi stolpi, Mala Francija]]
[[SlikaFile:NotreStrasbourg dameCathedral deExterior strasbourg- 2Diliff.jpg|thumb|right|175px|Notre-damskaStrasbourška stolnica Naše cerkevgospe]]
Zgodovinski center, Grande Île (elipsast otok), je bil uvrščen na seznam svetovne dediščine UNESCO-a leta 1988. Strasbourgu je bil s strani Ministrstva za kulturo (z oznako 2014309. <ref>[http://c.dna.fr/edition-de-strasbourg/2016/02/14/ville-d-art-et-d-histoire-quesaco « Ville d’art et d’histoire, quèsaco ? »], article des ''DNA'' du 24 février 2016.</ref>) razglašen tudi kot mesto umetnosti in zgodovine. Čeprav so ostanki rimskega mesta skoraj izginili, Strasbourg ohranja izjemno arhitekturno dediščino, ki sega od srednjega veka do danes.
 
Mesto je predvsem znano po svoji gotski stolnici iz peščenjaka, z znamenito astronomsko uro, in srednjeveško mestno krajino Porenja s stavbami iz [[predalčna lesena gradnja|predalčne lesene gradnje]], še posebej v delu Petite France ali ''Gerberviertel'' ("okrožje usnjarjev") vzdolž Illa in na ulicah in trgih okoli stolnice, kjer izstopa priznani ''Maison Kammerzell''.
Zgodovinsko jedro Strasbourga [[Grande Île, Strasbourg|Grande Île]] je bilo leta 1988 kot eno prvih mestnih središč sprejeto na [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCO]]v [[Svetovna dediščina|seznam svetovne kulturne dediščine]]. Prav tako je Strasbourg na [[Francoska mesta umetnosti in zgodovine|seznamu francoskih umetnostno-zgodovinskih mest]].
 
Pomembnejše srednjeveške ulice so ''Rue Mercière, Rue des Dentelles, Rue du Bain aux Plantes, Rue des Juifs, Rue des Frères, Rue des Tonneliers, Rue du Maroquin, Rue des Charpentiers, Rue des Serruriers, Grand' Rue, Quai des Bateliers, Quai Saint-Nicolas in Quai Saint-Thomas''. Pomembni srednjeveški trgi pa so: ''Place de la Cathédrale, Place du Marché Gayot, Place Saint-Étienne, Place du Marché aux Cochons de Lait in Place Benjamin Zix''.
* [[Gotika|gotska]] [[Stolnica Notre-Dame v Strasbourgu|stolnica Notre-Dame]] iz 11. do 15. stoletja, zgrajena iz [[peščenjak]]a, z višino 142 m je od leta 1647 do 1874 veljala za najvišjo zgradbo na svetu. V njeni južni prečni ladji je 18 m visoka [[astronomska ura]].
[[File:Absolute Pl marche aux cochons 01.JPG|thumb|left|''Place du Marché aux Cochons de Lait''.]]
[[File:Strasbourg place gutenberg.jpg|thumb|left|Place Gutenberg s kipom Gutenberga in vrtiljakom.]]
[[File:Absolute Maison des tanneurs 01.JPG|thumb|left|''Maison des tanneurs''.]]
[[File:Strasbourgriver.jpg|thumb|Pogled na reko Ill s cerkvijo sv. Tomaža.]]
 
Poleg stolnice je v Strasbourgu še več drugih srednjeveških cerkev, ki so preživele številne vojne in uničenja, ki so pestile mesto: romanska cerkev Saint-Etienne, ki je bila delno uničena leta 1944 zaradi zavezniškega bombardiranja, delno romanska, delno gotska, zelo velika [[cerkev svetega Tomaža, Strasbourg| cerkev svetega Tomaža]] (''Église Saint-Thomas'') s Silbermannovimi [[orgle|orglami]], na katerega sta igrala [[Wolfgang Amadeus Mozart]] in [[Albert Schweitzer]] <ref>{{cite web|url=http://perso.wanadoo.fr/eisenberg/orgues/stthomas.htm |title=History and description of the instrument |publisher=Perso.wanadoo.fr |accessdate=15 April 2010}}</ref>, gotska protestantska cerkev Saint-Pierre-le-Jeune (''Église Saint-Pierre-le-Jeune'') s kripto, ki izvira iz sedmega stoletja in samostanom delno iz enajstega stoletja, gotska cerkev Saint-Guillaume ('' Église Saint-Guillaume'') s fino izdelanimi renesančnimi [[vitraj]]i in pohištvom, gotska cerkev Saint-Jean (''Église Saint-Jean''), delno gotska, delno secesijska cerkev Sainte-Madeleine (''Église Sainte-Madeleine''), itd. Neogotska cerkev Saint-Pierre-le- Vieux Catholique (tam je v bližini tudi protestantska cerkev Saint-Pierre-le-Vieux) je služila kot svetišče za več lesenih in pobarvanih oltarjev iz 15. stoletja, iz drugih, zdaj uničenih cerkev in so nameščeni za javen ogled. Med številnimi posvetnimi srednjeveškimi zgradbami izstopa monumentalna ''Ancienne Douane'' (stara zgradba carine).
* V Strasbourgu je poleg notre-damske katedrale še več drugih srednjeveških cerkva: [[Romanika|romanska]] cerkev sv. Štefana, romansko-gotska cerkev sv. Tomaža s [[Gottfried Silbermann|Silbermannovimi]] [[Orgle|orglami]], na katere sta svoj čas igrala [[Wolfgang Amadeus Mozart|Mozart]] in [[Albert Schweitzer]]<ref>[http://perso.wanadoo.fr/eisenberg/orgues/stthomas.htm Zgodovina in opis orgel]</ref>.
 
Nemška renesansa je zapustila v mestu nekaj omembe vrednih stavb (predvsem trenutna ''Chambre de commerce et d'industrie'', nekdanja [[mestna hiša]], na Place Gutenberg), prav tako pa tudi francoski barok in klasicizem z več ''hôtels particuliers'' (tj. palač), med katerimi je [[Palais Rohan]] (1742, sedaj sedež treh muzejev) najbolj spektakularna. Druge zgradbe te vrste so ''Hôtel de Hanau'' (1736, danes mestna hiša), ''Hôtel de Klinglin'' (1736, sedaj rezidenca préfkta), ''Hôtel des Deux-Ponts'' (1755, zdaj prebivališče vojaškega guvernerja), ''Hôtel d'Andlau-Klinglin'' (1725, sedaj sedež uprave ''Port Autonome de Strasbourg''), itd. Največja baročna stavba v Strasbourgu je 150 m dolga, iz 1720-ih, glavna stavba ''Hôpital civil''. Francoski neoklasicizem predstavlja Opera na Place Broglie in večina drugih prestižnih zgradb.
* ozemlje ''Petite-France'' (nemško ''Gerberviertel'') s srednjeveškimi in baročnimi zgradbami; ime je bilo podeljeno s strani nemškega prebivalstva zaradi številnih francoskih prostitutk, ki so delovale v srednjem veku na tem ozemlju - prostitucija je bila v Nemčiji znana kot »francoski poklic«.
Strasbourg ponuja tudi eclektično arhitekturo zelo razširjeno v nemški četrti Neustadt, pri čemer glavnina spominja na arhitekturo iz časa [[Viljem I. Nemški|Viljema I.]], saj je bila večina večjih mest v Nemčiji med drugo svetovno vojno močno poškodovana. Ulice, bulvarji in drevoredi so homogeni, presenetljivo visoki (do sedem nadstropij) in široki primeri nemške urbane razporeditve. Ta arhitekturni slog je zbir in mešanica pet stoletij evropske arhitekture, kot tudi neoegiptovskih, neogrških in neobabilonskih slogov. Nekdanja cesarska palača ''Palais du Rhin'', najbolj politična in s tem močno kritizirana nemška stavba v Strasbourgu, povzema glavni obseg in slogovno trdnost tega obdobja. Dve najlepši in bogato okrašeni stavbi iz teh časov sta ''Ecole Internationale des Pontonniers'' (nekdanja ''Höhere Mädchenschule'', dekliški kolidž) s svojimi stolpi, stolpiči in več okroglimi in kvadratnimi vogali<ref>{{cite web|url=http://www.archi-strasbourg.org/adresse-3_rue_des_Pontonniers_Centre_ville_Strasbourg-702.html?check=1&archiIdAdresse=702&archiAffichage=adresseDetail&debut= |title=Pictures |publisher=Archi-strasbourg.org |accessdate=15 April 2010}}</ref> in ''École des Arts décoratifs'' s svojo bogato okrašeno fasado iz poslikane opeke, lesa in [[majolika|majolike]]. <ref>[http://www.archi-strasbourg.org/adresse-1_rue_de_Académie_Krutenau_Strasbourg-508.html?check=1&archiIdAdresse=508&archiAffichage=adresseDetail&debut= Views]</ref>
Ta izjemna arhitektura je razlog, zakaj je pred kratkim mesto in regija Alzacija predlagalo Neustadt za uvrstitev na seznam svetovne dediščine UNESCO-a. <ref>[http://www.archi-strasbourg.org/actualites-archi-strasbourg-14.html Archi-Strasbourg.org : La {{lang|de|Neustadt}} au Patrimoine Mondial de l'UNESCO ?] consulté sur le site http://www.archi-strasbourg.org, le 10 mai 2011</ref>.
 
[[File:OrgueSaintThomasStrasbourg.jpg|thumb|left|Baročne orgle v cerkvi sv. Tomaža]]
* [[Barok|baročna]] ''palača Rohan'', zgrajena na tleh nekdanje nadškofijske rezidence v letih 1731-1742, je ena najpomembnejših stavb v Strasbourgu, v njej so arheološki muzej, muzej dekorativne umetnosti in muzej lepih umetnosti,
Pomembnejše ulice nemškega okrožja so: ''Avenue de la Foret Noire, Avenue des Vosges, Avenue d'Alsace, Avenue de la Marseillaise, Avenue de la Liberté, Boulevard de la Victoire, Rue Sellénick, Rue du Général de Castelnau, Rue du Marechal Foch in Rue du Maréchal Joffre''. Pomembnejši trgi nemškega okrožja pa so: ''Place de la Republique, Place de l'Université, Kraj Brant in Place Arnold''.
 
Impresiven primer pruske vojaške arhitekture iz 1880-ih je, skupaj z obnovljeno ponovno odprto Rue du Rempart, velika utrdba, ki jo posrečeno imenujejo ''Kriegstor'' (vojna vrata).
* ''Maison Kammerzell'' je ena najbolj znanih mestnih zgradb, obdana z bogato okrašenim črno - belim lesenim okvirjem meščanske arhitekture srednjega veka, zgrajena leta 1427, kasneje dvakrat preoblikovana (1467, 1589).
 
Poleg moderne in sodobne arhitekture, ima Strasbourg tudi nekaj finih secesijskih zgradb (kot je velika ''Palais des Fêtes'' in hiše in vile, kot so ''Villa Schutzenberger'' in ''Hôtel Brion''), dobre primere funkcionalne arhitekture zgrajene po drugi svetovni vojni (''Cité Rotterdam'', za katerega [[Le Corbusier]] ni uspel na arhitekturnem natečaju) in v zelo obsežnem ''Quartier Européen'', nekatere spektakularne upravne zgradbe, včasih ogromne, med katerimi je [[Evropsko sodišče za človekove pravice]], ki ga je oblikoval [[Richard Rogers]], verjetno najboljša. Druge opazne sodobne zgradbe so nova glasbena šola ''Cité de la Musique et de la Danse'', ''Musée d'Art moderne et contemporain'' in ''Hôtel du Département'', na obrobju mesta pa tudi tramvajska postaja ''Hoenheim-Nord'', ki jo je zasnovala [[Zaha Hadid]].
* mestna opera ''Opéra national du Rhin''.
[[File:Absolute place Kleber 02.jpg|thumb|right|''Place Kléber'']]
 
Mesto ima številne mostove, vključno srednjeveški in štiristolpni ''Ponts Couverts'', ki kljub svojemu imenu ni več pokrit. Poleg ''Ponts Couverts'' je ''Barrage Vauban'', del Vaubanske utrdbe iz 17. stoletja, ki ne vključuje pokrit most. Drugi mostovi sta bogato okrašena ''Pont de la Fonderie'' (1893, kamen) in ''Pont d'Auvergne'' (1892, železo), kot tudi futuristična ''Passerelle'' nad Renom, arhitekta [[Marc Mimram| Marca Mimrama]], odprt leta 2004.
 
Največji trg v središču mesta Strasbourg je Place Kléber. Nahaja se v središču mesta v trgovskem področju in je bil poimenovana po generalu Jean-Baptiste Kléberju, rojenem v Strasbourgu leta 1753 in umorjenem leta 1800 v Kairu. Na trgu je Kléberjev kip, pod katerim je grobnica, ki vsebuje njegove ostanke. Na severni strani trga je zgodovinska zgradba imenovana Aubette, ki jo je zgradil Jacques-François Blondel v letih 1765-1772. Med letoma 1926 in 1928 so jo preuredili Sophie Taeuber-Arp, Jean Arp in De Stijl umetnik Theo van Doesburg. Delo treh umetnikov je bilo poimenovano ''Sikstinska kapela abstraktne umetnosti''. <ref>{{cite web|url=http://www.batiactu.com/data/13042006/13042006-111343.html |title=Reopening of the restored rooms |publisher=Batiactu.com |date=2006-04-13 |accessdate=2010-04-15}}</ref>
 
=== Parki ===
[[File:Absolute Pavillon Joséphine 01.jpg|thumb|''Pavillon Joséphine'' (zadnja stran) v ''Parc de l'Orangerie'']]
[[File:Absolute Chateau de Pourtales 01.JPG|thumb|''Château de Pourtalès'' (sprednja stran) v parku istega imena]]
Strasbourg ima številne znamenite parke, od katerih so številne kulturne in zgodovinske znamenitosti:
 
*''Parc de l'Orangerie'', je kot francoski vrt uredil André Le Notre in bil preoblikovan kot angleški vrt po naročilu Josephine de Beauharnais; zdaj se kaže kot omembe vreden francoski vrtov, z neoklasičnim gradom in majhnim živalskim vrtom;
*''Parc de la Citadelle'', zgrajen okoli impresivnih ostankov utrdbe iz 17. stoletja, postavljene tik ob Renu, ki ga je uredil Vauban; <ref>{{cite web|url=http://www.archi-strasbourg.org/adresse-1_3e_Regiment_Tir_Algeriens_Place_Esplanade_Strasbourg-904.html?check=1&archiIdAdresse=904&archiAffichage=adresseDetail&debut= |title=Parc de la Citadelle with remains of the Vauban fortress |publisher=Archi-strasbourg.org |date=26 August 2007 |accessdate=15 April 2010}}</ref>
*''Parc de Pourtalès'', oblikovan v angleškem slogu okoli baročnega gradu (močno obnovljen v 19. stoletju), kjer je zdaj urejen manjši hotel s tremi zvezdicami in se ponaša z muzejem na prostem mednarodnega sodobnega kiparstva. <ref>{{cite web|url=http://www.ceaac.org/html/espace_public/pourtales/frame.htm |title=Overview |publisher=Ceaac.org |accessdate=15 April 2010}}</ref>
*''Jardin botanique de l'Université de Strasbourg'' (univerzitetni botanični vrt) je bil ustanovljen v okviru nemške uprave ob observatoriju Strasbourg, zgrajen leta 1881 in je ima še vedno v lasti nekaj rastlinjakov iz tistega časa.
*''Parc des Contades'', najstarejši park v mestu, ki je bil popolnoma predelan po drugi svetovni vojni.
*Futuristični ''Parc des Poteries'' je primer evropskega koncepta parka iz poznih 1990-ih.
*''Jardin des deux Rives'', porazdeljen med Strasbourg in Kehl na obeh straneh Rena, je bil odprt leta 2004 in je najobsežnejši (60 hektarov) park v strnjenem naselju.
*Najnovejši ''Parc du Heyritz'' (8,7 ha), je bil odprt leta 2014 vzdolž kanala nasproti ''Hôpital civil''.
 
=== Muzeji ===
Za relativno majhno mesto ima Strasbourg veliko število in različne vrste muzejev:
==== Umetniški muzeji ====
[[File:Paul Hannong Strassburg.jpg|thumb|Soba v ''Musée des Arts décoratifs'']]
Za razliko od večine drugih mest, so strasbourške zbirke evropske umetnosti razdeljene v več muzejev, ne samo glede na vrsto in področje, ampak tudi po dobah. Stari mojstri slikarji iz germanskega ozemlja ob Renu in do leta 1681, so prikazani v ''Musée de l'oeuvre Notre-Dame'', stari mojstri slikarji iz vseh drugih delov Evrope (vključno iz ozemlja Nizozemske ob Renu) in do leta 1871, kakor tudi stari mojstri iz germanskega ozemlja med 1681 in 1871, so prikazani v ''Musée des Beaux-Arts''. Stari mojstri grafiki do 1871 so prikazani v ''Cabinet des estampes et dessins''. Dekorativna umetnosti do leta 1681 ("nemško obdobje") je prikazana v ''Musée de l'oeuvre Notre-Dame'', dekorativna umetnost od leta 1681 do leta 1871 ("francosko obdobje") je prikazana v ''Musée des Arts Decoratifs''. Mednarodna umetnosti (slikarstvo, kiparstvo, grafika) in dekorativne umetnosti od leta 1871 je prikazana v ''Musée d'art moderne et contemporain''. Slednji muzej prikazuje tudi mestno fotografsko knjižnico.
* ''Musée des Beaux-Arts'' je med drugimi lastnik slik slikarjev: [[Hans Memling]], [[Francisco de Goya]], [[Tintoretto]], [[Paolo Veronese]], [[Giotto di Bondone]], [[Sandro Botticelli]], [[Peter Paul Rubens]], [[Anthony van Dyck]], [[El Greco]], [[Correggio]], [[Cima da Conegliano]] in [[Piero di Cosimo]].
* ''Musée de l'oeuvre Notre-Dame'' (nahaja se v delno gotski, delno renesančni stavbi poleg stolnice) ima veliko in priznano zbirko srednjeveške in renesančne zgornje renske umetnosti, med katerimi so izvirne skulpture, načrti in obarvano steklo iz stolnice in slike [[Hans Baldung| Hansa Baldunga]] in [[Sebastian Stoskopff| Sebastiana Stoskopffa]].
* ''Musée d'Art moderne et contemporain'' je eden največjih muzejev te vrste v Franciji.
* ''Musée des Arts décoratifs'', ki se nahaja v nekdanjem razkošnem prebivališču kardinala Rohana, v Palais Rohan, prikazuje ugledne zbirke pohištva 18. stoletja in porcelana.
* ''Cabinet des estampes et des dessins'' prikazuje pet stoletij grafik in risb, tudi lesoreze in litografije.
* ''Musée Tomi Ungerer / Centre international de l'ilustration'', ki se nahaja v nekdanji veliki vili zraven gledališča, prikazuje izvirna dela Ungererja in drugih umetnikov (Saul Steinberg, Ronald Searle, ...), kot tudi veliko zbirko Ungererjevih starodavnih igrač.
 
==== Drugi muzeji ====
* ''Musée Archéologique'' predstavlja velik pregled regionalnih najdb iz prvih obdobij človeka do šestega stoletja, ki se osredotoča predvsem na rimsko in keltsko obdobje.
* ''Musée alsacien'' je posvečen tradicionalnemu alzaškemu vsakdanjemu življenju.
* ''Le Vaisseau'' je znanstveni in tehnološki center posebej za otroke.
* ''Musée historique'' (zgodovinski muzej) je namenjen burni zgodovini mesta in številnim najdbam iz srednjega veka, med katerimi je ''Grüselhorn'', rog, ki je vsak večer ob 10.00 oznanjal, da morajo Judje iz mesta.
* ''Musée de la Navigation sur le Rhin'', imenovan tudi ''Naviscope'', se nahaja v stari ladji, in je posvečen zgodovini trgovskega prometa po Renu.
* ''Musée vodou'' (Vudu muzej) je odprl svoja vrata 28. novembra 2013. Prikazuje zasebno zbirko predmetov iz Haitija in se nahaja v nekdanjem vodnem stolpu (''château d'eau''), zgrajenem leta 1883 in uvrščen med ''Monument historique''.
 
==== Univerzitetni muzej ====
Univerza v Strasbourgu je odgovorna za več stalnih javnih predstavitev svojih zbirk znanstvenih predmetov in izdelkov vseh vrst raziskovanj in odkritij. <ref>{{cite web|url=http://collections.u-strasbg.fr/index.htm |title=Overview of the collections |publisher=Collections.u-strasbg.fr |accessdate=9 December 2013}}</ref>
* ''Musée zoologique'' je eden najstarejših v Franciji in je še posebej znan po svoji zbirki ptic. Muzej sočasno upravlja občina.
* ''Gypsothèque'' (znan tudi kot ''Musée des Moulages'') je druga največja zbirka mavčnih odlitkov in največja zbirka odlitkov v Franciji.
* ''Musée de Sismologie et magnetisme terrestre'' prikazuje starinske merilne inštrumente
* ''Musée Pasteur'' je zbirka medicinskih zanimivosti
* ''Musée de minéralogie'' je zbirka mineralov
* ''Musée d'Égyptologie'' je zbirke arheoloških najdb, najdenih in prinesenih iz Egipta in Sudana
* ''Crypte aux étoiles'' se nahaja v obokani kleti pod observatorijem v Strasbourgu in prikazuje stare teleskope in druge starinske astronomske naprave, kot so ure in teodoliti.
 
== Knjižnice ===
[[File:Absolute Bibliotheque nationale 01.jpg|thumb|right|Pogled na Bibliothèque nationale et universitaire.]]
''Bibliothèque nationale et Universitaire'' (BNU) je s svojo zbirko več kot 3.000.000 naslovov <ref>{{cite web|url=http://www.bnu.fr/BNU/FR/A+propos/ |title=Figures |publisher=Bnu.fr |accessdate=15 April 2010}}</ref>, druga največja knjižnice v Franciji za ''Bibliothèque nationale de France''. Ustanovila jo je nemška uprava po popolnem uničenju prejšnje občinske knjižnice leta 1871 in ima poseben status: je hkrati študentska in nacionalna knjižnica. Občinska knjižnica v Strasbourgu je bila v francoskem gospodarskem zemljevidu napačno označena kot "mestna hiša", zato je bila cilj nemškega topništva. Knjižničar iz Münchna kasneje poudaril, »... da za uničenje dragocene zbirke ni bil kriv nemški topniški častnik, ki se uporabljal francosko karto, ampak nevesten in netočen francoski strokovnjak«. <ref name="Butler, Pierce 1945. Page 15">Butler, Pierce. 1945. Books and libraries in wartime. Chicago, Ill: University of Chicago Press. Page 15.</ref>
 
Občinska knjižnica ''Bibliothèque municipale de Strasbourg'' (BMS) je skrbnik mreže desetih srednjih knjižnic na različnih območjih mesta. Šest nadstropij visoka "Grande Bibliothèque", ''Médiathèque André Malraux'', je bila odprta 19. septembra 2008 in velja za največjo v vzhodni Franciji. <ref>[http://www.lexpress.mu/display_article.php?news_id=114962 Strasbourg ouvre une grande médiathèque sur le port] in [[L'Express (France)|L'Express]] {{Fr icon}}</ref>
 
=== Inkunabula ===
Kot eden izmed prvih centrov tiskanja knjig v Evropi, je Strasbourg svoji knjižnici dolgo časa imel veliko število [[inkunabila|inkunabul]] - dokumentov natisnjenih pred letom 1500, kot eno svojih najbolj dragocenih dediščin. Po popolnem uničenju te institucije leta 1870, se je morala nova kolekcija združiti iz nič. Danes različne javne in institucionalne knjižnice Strasbourga spet prikazujejo precejšnje število inkunabul, razdeljenih na naslednji način: ''Bibliothèque nationale et Universitaire'', ca. 2 098 <ref>{{cite web |url=http://www.bnu.fr/collections/patrimoine/les-incunables |title=Les incunables |publisher=Bibliothèque nationale et universitaire de Strasbourg |language=French |accessdate=12 December 2014}}</ref>, ''Médiathèque de la ville et de la communauté urbaine de Strasbourg'', 394 <ref>{{cite web |url=http://ccfr.bnf.fr/portailccfr/servlet/ViewManager?menu=menu_view&record=rnbcd_fonds:FONDS:853&setCache=rnbcd_fonds.FONDS |title=Strasbourg - Médiathèque André Malraux |publisher=Catalogue collectif de France (CCFr) |language=French |accessdate=12 December 2014}}</ref>, ''Bibliothèque du Grand Séminaire'', 238<ref>{{cite web |url=http://gdsemstrasbourg.blogspot.de/2011/01/la-bibliotheque-xviiieme-siecle-du.html |title=La bibliothèque ancienne du Grand Séminaire |publisher=Séminaire Sainte Marie Majeure - Diocèse de Strasbourg |language=French |accessdate=12 December 2014}}</ref>, ''Médiathèque protestante'', 94<ref>{{cite web|url=http://catalogue.mediathequeprotestante.fr/cgi-bin/koha/opac-search.pl?idx=kw&idx=kw&idx=kw&do=Rechercher&limit=mc-ccode%3AANCIEN&limit-yr=-1501&sort_by=pubdate_dsc |title=Catalogue de la Médiathèque protestante |publisher=Médiathèque protestante |accessdate=15 December 2014}}</ref> in ''Bibliothèque alsatique du Crédit Mutuel'', 5. <ref>{{cite web|url=http://www.bacm.creditmutuel.fr/FONDS_ANCIEN.html |title=Général |publisher=Bacm.creditmutuel.fr |accessdate=16 June 2009}}</ref>
 
== Evropske inštitucije ==
[[File:Council of Europe Palais de l'Europe aerial view.JPG|thumb| “Palača Evrope” Evropskega Sveta ]]
Strasbourg je sedež več kot dvajset mednarodnih institucij<ref>{{cite web|url=http://www.investir-strasbourg.com/page.php/en/258.htm |title=List of international institutions in Strasbourg |publisher=Investir-strasbourg.com |date=15 January 2003 |accessdate=15 April 2010}}</ref>, najslavnejši sta [[Svet Evrope]] in [[Evropski parlament]], za katera je uradni sedež. Strasbourg velja kot zakonodajna in demokratična prestolnica [[Evropska unija|Evropske unije]], medtem ko je Bruselj velja za izvršilno in upravno središče, Luksemburg pa kot sodno in finančno središče.
 
Strasbourg je med drugim sedež naslednjih organizacij:
* [[Centralna komisija za plovbo po Renu]] (''Central Commission for Navigation on the Rhine'') (od leta 1920)
* Svet Evrope z vsemi organi in organizacijami, povezanimi s to institucijo (od leta 1949)
* Evropski parlament (od leta 1952)
* [[Evropski varuh človekovih pravic]]
* [[Eurocorps]],
* Francosko-nemška televizija [[Arte]] (''Association relative à la télévision européenne'')
* [[Evropska znanstvena fundacija]] (''European Science Foundation - ESF)'')
* [[Mednarodni inštitut za človekove pravice]] (''International Institute of Human Rights'', francosko ''Institut international des droits de l'homme - IIDH'')
* Frontier Science Program Human (francosko ''Frontière humaine'')
* [[Mednarodna komisija za osebni status]] (''International Commission on Civil Status - ICCS'', francosko ''Commission internationale de l'état civil - CIEC'')
* [[Skupščina evropskih regij]] (''Assembly of European Regions - AER'')
* [[Center za evropske študije]] (francosko ''Centre d'études européennes de Strasbourg'')
* [[Nagrada Saharov]] (''Sakharov Prize for Freedom of Thought'')
 
== Pomembni prebivalci ==
Pomembni ljudje, rojeni v Strasbourgu, so: Eric of Friuli, Johannes Tauler, Sebastian Brant, Jean Baptiste Kléber, Louis Ramond de Carbonnières, François Christophe Kellermann, Marie Tussaud, Ludwig I of Bavaria, Charles Frédéric Gerhardt, Louis-Frédéric Schützenberger, Gustave Doré, Émile Waldteufel, Jean/Hans Arp, Charles Münch, Hans Bethe, Maurice Kriegel-Valrimont, Marcel Marceau, Tomi Ungerer, Arsène Wenger, Petit in Matt Pokora.
 
Pomembni prebivalci Strasbourga so: Johannes Gutenberg, Hans Baldung, Martin Bucer, John Calvin, Joachim Meyer, Johann Carolus, Johann Wolfgang Goethe, Jakob Michael Reinhold Lenz, Klemens Wenzel von Metternich, Georg Büchner, Louis Pasteur, Ferdinand Braun, Albrecht Kossel, Georg Simmel, Albert Schweitzer, Otto Klemperer, Marc Bloch, Alberto Fujimori, Marjane Satrapi, Paul Ricoeur in Jean-Marie Lehn
 
== Šport ==
Vrstica 127 ⟶ 216:
 
== Pobratena mesta ==
Strasbourg je pobraten z:<ref name="Strasbourg twinnings">{{cite web|url=http://www.en.strasbourg.eu/en/europe-international/partnerships-and-solidarity/strasbourg-twin-city/|title=Strasbourg, Twin City|accessdate=21 August 2013|work=Strasbourg.eu & Communauté Urbaine|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130728153619/http://www.en.strasbourg.eu/en/europe-international/partnerships-and-solidarity/strasbourg-twin-city/|archivedate= 28 July 2013}}</ref>
* [[Boston, Massachusetts|Boston]] ([[Massachusetts]], [[Združene države Amerike|ZDA]]),
*{{flagicon|USA}} [[Boston]], ZDA, od 1960<ref name="Strasbourg twinnings"/><ref name="Boston sisters">{{cite web|url=http://www.cityofboston.gov/arts/sistercity.asp |title=Boston Sister Cities |accessdate=5 April 2009|publisher=The City of Boston |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090208224246/http://www.cityofboston.gov/arts/sistercity.asp|archivedate=8 February 2009}}</ref>
* [[Dresden]] ([[Nemčija]]),
*{{flagicon|UK}} [[Leicester]], Združeno kraljestvo, od 1960<ref name="Strasbourg twinnings"/><ref name="Archant twinning">{{cite web|url=http://www.completefrance.com/language-culture/twin-towns|title=British towns twinned with French towns|accessdate = 11 July 2013|work=Archant Community Media Ltd}}</ref><ref name="Leicester twinnings">{{cite web|url=http://www.leicester.gov.uk/your-council-services/lc/twinning/|title=Twinning|publisher=Leicester City council|accessdate=5 February 2010}}</ref>
* [[Fez, Maroko|Fez]] ([[Maroko]]),
*{{flagicon|DEU}} [[Stuttgart]], Nemčija, od 1962<ref name="Strasbourg twinnings"/><ref name="Stuttgart twinnings">{{cite web|url=http://www.stuttgart.de/item/show/14673/1|title =Stuttgart Städtepartnerschaften|accessdate=27 July 2013|work=Landeshauptstadt Stuttgart, Abteilung Außenbeziehungen|language=German}}</ref>
* [[Jacmel]] ([[Haiti]]),
*{{flagicon|DEU}} [[Dresden]], Nemčija, od 1990<ref name="Strasbourg twinnings"/><ref name="Dresden">{{cite web|url=http://www.dresden.de/en/02/11/c_03.php |title=''Dresden – Partner Cities'' |publisher=2008 Landeshauptstadt Dresden |accessdate=29 December 2008 |deadurl=yes |archiveurl=https://web.archive.org/20081016001550/http://www.dresden.de:80/en/02/11/c_03.php |archivedate=16 October 2008 }}</ref>
* [[Leicester]] ([[Anglija]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]),
*{{flagicon|ISR}} [[Ramat Gan]], Izrael, od 1991<ref name="Strasbourg twinnings"/><ref name="Ramat Gan twinnings">{{cite web |url=http://www.ramat-gan.muni.il/RamatGan/sister-cities/home-page.htm |title=Ramat Gan Sister Cities |accessdate=6 April 2008 |archiveurl =https://web.archive.org/web/20080307234012/http://www.ramat-gan.muni.il/RamatGan/sister-cities/home-page.htm |archivedate = 7 March 2008}}</ref>
* [[Novgorod]] ([[Rusija]]),
*{{flagicon|ALG}} [[Oran]], Alžirija, od 2013 <ref>''Algérie Presse'', 2 avril 2013</ref>
* [[Ramat Gan]] ([[Izrael]]),
Strasbourg ima sporazume o sodelovanju s:
* [[Stuttgart]] ([[Nemčija]])
* [[Jacmel]], Haiti, od 1996 (decentralizirano sodelovanje)
* [[Veliki Novgorod]], Rusija, od 1997 (decentralizirano sodelovanje)
* [[Fes]], Moroko (decentralizirano sodelovanje)
* [[Carigrad]], Turčija
* [[Chlef]], Alžirija
 
Mesto je prav tako sklenila sporazume o sodelovanju z:<ref>[http://www.club-strasbourg.eu/ site du Club de Strasbourg]</ref> :
* [[Brno]], Češka
* [[Bukarešta]], Romunija
* [[Krakov]], Poljska
* [[Sofija]], Bolgarija
* [[Split]], Hravaška
* [[Varšava]], Poljska
* [[Périgueux]], Francija<ref>Strasbourg, [http://perigueux.fr/bienvenue-a-perigueux/537-histoire-de-la-ville.html « ville sœur » de Périgueux].</ref>
 
== V popularni kulturi ==
=== V filmu ===
* Delovni prizori iz leta 1977 iz filma Ridleya Scotta ''The Duellists'' je potekalo v Strasbourgu iz 1800.
* Film iz leta 2008, ''In the City of Sylvia'' je postavljen v Strasbourg.
* Zgodnji februar 2011, glavno snemanje za [[Sherlock Holmes| Sherlocka Holmesa]]: ''Igra senc'' (2011) je bila za dva dni prestavljena v Strasbourg. Streljanje je potekalo okoli in v notranjosti stolnice. Uvodni prizor filma je atentat - bombni napad v mestu.
 
=== V literaturi ===
* Eno izmed najdaljših poglavij romana [[Laurence Sterne| Laurenca Sterna]] ''Tristram Shandy'' (1759-1767), "Slawkenbergiusova pravljica", poteka v Strasbourgu. <ref>{{cite web|url=http://www.tristramshandyweb.it/testo/vol4/tale4.html |title=Full text |publisher=Tristramshandyweb.it |accessdate=15 April 2010}}</ref>
* Epizoda romana ''The Monk'', Matthewa Gregory Lewisa (1796) poteka v gozdovih v okolici Strasbourga.
 
=== V glasbi ===
* [[Wolfgang Amadeus Mozart]] imenuje svoj tretji violinski koncert (1775) ''Strassburger Konzert'' zaradi enega od njegovih najbolj pomembnih motivov, ki temelji na lokalnem [[menuet]]u kot plesu, ki se je že pojavil kot melodija v simfoniji Carla Dittersa von Dittersdorfa. <ref>{{cite web|last1=Lempfrid|first1=Wolfgang|title=Wolfgng Amadeus Mozart: Konzert für Violine und Orchester in D-Dur, KV 218|url=http://www.koelnklavier.de/texte/komponisten/moz-kv218.html|publisher=koelnklavier.de|accessdate=5 April 2016}}</ref> Ni povezan Mozartovim naslednjim bivanjem v Strasbourgu (1778), kjer je imel tri koncertne nastope na klavirju.
* Britanski art-punk ansambel The Rakes je imel manjši hit leta 2005 s skladbo »Strasbourg«. Ta skladba vsebuje duhovite pesmi s temami vohunjenja in vodke in spretno postavi štetje "eins, zwei, drei, vier !!", čeprav je govorjeni jezik Strasbourga francoščina.
* V albumu iz leta 1974 ''Hamburger Concerto'', je nizozemska progresivna skupina Focus vključila skladbo imenovano "La Cathédrale de Strasbourg", ki je uporabila zvonove iz stolnice.
* Strasbourška pita, jed, ki vsebuje ''foie gras'', je omenjena v finalu musikala ''Cats'', Andrewa Lloyda Webbra.
* Več del je posebej namenjenih stolnici v Strasbourgu, posebej ad hoc skladbe (maše, moteti, itd.) dirigenta Franza Xaverja Richterja in Ignaza Pleyela in v zadnjem času, ''It is Finished'' Johna Tavenerja in ''Details on the Strasbourg Rosace'' Spencerja Topela.
 
== Viri in opombe ==
{{opombe|2}}
 
== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Category:Strasbourg|Strasbourg}}
* [http://www.strasbourg.fr/ Uradna spletna stran] (v [[francoščina|francoščini]])
{{Wikivoyage|Strasbourg|Strasbourg}}
* [http://www.otstrasbourg.fr/en/ Tourist office of Strasbourg]
* [http://www.cts-strasbourg.eu/en/ CTS] – Compagnie des Transports Strasbourgeois]
* [http://www.musees-strasbourg.org/index.php?page=musees-en The museums of Strasbourg]
* [http://archives.strasbourg.fr/ The city archives of Strasbourg] {{Fr icon}}
 
 
{{Prefectures of regions of France}}
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Strasbourg«