Bazni predor Gotthard: Razlika med redakcijama

'''Bazni predor Gotthard''' (''GBT''') je železniški [[predor]] v osrčju [[Švica|švicarskih]] [[Alpe|Alp]], kizgrajen naj bi ga odprli v letuleta 2016.<ref name="AlpTransit">{{citenavedi webnovice| |url= http://www.alptransitbbc.chcom/ennews/media/pressworld-releases/gotthardeurope-basistunnel-soll-2016-in-betrieb-gehen-735.html?cHash=559529f6894fdbc15dd6646646b4ae7b36423250 |title= Gotthard Basetunnel: TunnelWorld's tolongest beand operationaldeepest fromrail 2016tunnel opens in Switzerland |publisherwork=AlpTransit.chBBC News |date=22 August 20111.6.2016 |accessdate=12 November 20111.6.2016}}</ref> Z dolžino 57 km in skupno 151,84 km predorskih cevi, jaški in prečnimi prehodi, boje najdaljši železniški predor na svetu.<ref name="Project data">{{cite web|title=Project data – raw construction Gotthard Base Tunnel |url= http://wayback.archive.org/web/20120313192733/http://www.57km.ch/fileadmin/gotthard/Downloads/Dokumente_PDF_e/Project_data_Gotthard_raw_construction_e.pdf |publisher=AlpTransit.ch |accessdate=20 April .4.2013}}</ref> Prekosil boje [[predor Seikan]] na [[Japonska|Japonskem]].

Glavni namen izgradnje je bil povečati kapaciteto prevozov preko Alp, predvsem za tovorni promet in predvsem med Nemčijo in Italijo. Še posebej je pomemben za preusmeritev obsega tovornega prometa s cest na železnico in s tem zmanjšanje okoljske škode, ki jo vedno večje število težkih tovornjakov povzroča v Švici. Sekundarna korist bo skrajšanje potovalnega časa potniških vlakov na relaciji [[Zürich]] - —[[Milano]] za približno uro in od Züricha do Lugana za 1 uro 40 minut, saj bodolahko vlaki lahko vozilivozijo s hitrostjo do 250 km/h.<ref name="malins">{{cite news |last=Malins |first=Richard |title= Crossing the Alps |url=http://www.modern-railways.com/view_issue.asp?ID=4522 |work =Modern Railways |issn=0026-8356 |location=London |pages=79–81 |month=December |year=2010}}Subscription required</ref>

Pot čez prelaz Gotthard (oziroma skozi predore) je eden najpomembnejših prehodov čez Alpe na osi sever - jug. Promet se je od leta 1980 povečal za več kot desetkrat, zato so bili obstoječi predori na meji svojih zmogljivosti.

Na referendumu leta 1992 je 64 % švicarskih volivcev potrdilo projekt AlpTransit, gradnja predora se je začela leta 1996.<ref name="Chronology">{{cite web|title=Chronology of a Project of the Century: Milestones in the Construction History up to 2010 |url=http://wayback.archive.org/web/20120313192733/http://www.57km.ch/fileadmin/gotthard/Downloads/Dokumente_PDF_e/Chronology_e.pdf| publisher=AlpTransit.ch | accessdate=20 April .4.2013}}</ref>

Projekt baznega predora je sestavljen iz dveh enotirnih predorskih cevi. To je del projekta AlpTransit, znanega tudi kot nova železniška povezava preko Alp (''New Railway Link through the Alps - NRLA''), ki vključuje [[bazni predor Lötschberg]] med kantonoma Bern in Valais ter [[bazni predor Ceneri]] v gradnji (predvidoma odprt poznokonec leta 2019) na jugu. Nova smer leži pod staro železniško progo Gotthard, ki se ovija preko masiva Saint Gotthard in je bila odprta leta 1882 ter deluje s polno zmogljivostjo in omogoča neposredno pot potniškim in težkim tovornim vlakom.

Izkop v vzhodnem predoru (preboj) je bil zaključen 15. oktobra 2010 s slovesnostjo, ki je bila predvajana v živo na švicarski televiziji, v zahodnem predoru pa 23. marca 2011. ''AlpTransit Gotthard Ltd.'' bo izročil predor Švicarskim zveznim železnicam (SBB) v obratovanje v decembrudecembra 2016. Skupni stroški projekta bodo znašali 9,8 milijarde švicarskih frankov ali 10,3 milijarde dolarjev.

Predorski cevi bostasta povezani z galerijo na vsakih 325 m. Vlaki bodo lahko menjalimenjajo cev na dveh večnamenskih postajah: na Sedrunu in Faidu. Ti postaji bosta imeliimata prezračevalne naprave in tehnično infrastrukturo in bostaslužita služilitudi kot izhod v sili in kot evakuacijska pot po dokončanju predora.

Dostop do postaje Serdun boje preko dveh jaškov višine 800 m do terena in s 1000 mkilometer dolgim predorom iz bližnje doline. Predlog, da bi na tem mestu zgradili delujočo železniško postajo, imenovano Porta Alpina, je bilabil izključenazavrnjen zaradi premajhne populacije in zmanjšanja zmogljivosti proge zaradi ustavljanja.

V predoru boje vgrajenih 228 km železniških tirov in 190.000 betonskih pragov na gramozno posteljico.

Posebne zahteve veljajo tudi za vozno tehniko. Prvič v Evropi bodo moralimorajo delovati v baznih predorih Ceneri in Gotthard tovorni vlaki in vlaki za visoke hitrosti do 250 km/h v enotirnem predoru za mešani promet, ki porabi do 2.300 A toka. Zato mora imeti jeklena vrv približno 500 mm² premerapreseka. Za ta namen je bil tip konstrukcije vozne mreže R250 GBT posebej zasnovan. Poleg tega boje bilo treba za napajanje in prenos položiti 3731 km kablov.

Obseg in zahteve železniških inženirskih storitev so bile določene leta 2005. Pogodba z obsegom 1.690.000.000 CHF je bila podpisana 4. maja 2007. Za Nadzorninadzorni center je bilo odkupljeno 7 ha veliko zemljišče na območju južno od Biasca. Vgradnja elektrostrojne opreme za južni portal se je začela maja 2010, za severni v Erstfeldu pa septembra 2011.

Bazni predor je začel s poskusnim obratovanjem na posameznih odsekih in v skladu z načrtovanim potekom v januarju 2014 in boje trajal več mesecev.<ref>Dnevnik [https://www.dnevnik.si/magazin/svet-vozil/1042395309]</ref>