Leta 1921 je bilo v Ljubljani ustanovljeno Znanstveno društvo za humanitarnehumanistične vede in je bilo zametek Akademije znanosti in umetnosti. Leta 1925 sta združila moči Znanstveno društvo za humanitarnehumanistične vede in Narodna galerija ter ob pomoči Slovenske matice in drugih društev pričela udejanjati zamisel o ustanovitvi Akademije. ZnanoLeta 1938 je bil sprejet zakon, das katerim je žebila letaustanovljena 1670državna vakademija Ljubljaniin delovalas znanstvenatem Societasje militarisprenehalo (Vojaškadelovati družba)društvo Akademija znanosti in umetnosti. Najprej je delovala v drugem nadstropju Lontovža, letapo 1693letu Academia1945 operosorumpa (Akademijav delavnih)celotni inzgradbi. letaS 1702širitvijo Academiadejavnosti, philharmonicorumse (Akademijaje SAZU razširila tudi na sosednje zgradbe ob prijateljevNovem glasbe)trgu.
Leta 1938 je bil sprejet zakon, s katerim je bila ustanovljena državna akademija in s tem je prenehalo delovati društvo Akademija znanosti in umetnosti. Najprej je delovala v drugem nadstropju Lontovža, po letu 1945 pa v celotni zgradbi. S širitvijo dejavnosti, se je SAZU razširila tudi na sosednje zgradbe ob Novem trgu.
Zaradi unitaristične naravnanosti prve Jugoslavije, ki je nasprotovala nacionalnim imenom, je bilo njeno uradno ime Akademija znanosti in umetnosti (AZU). Pridevek »slovenska« je dobila med vojno. 26. januarja 1943 je bila sprejeta v [[italija]]nski [[Narodni svet akademij]] (Consiglio nazionale delle Academie).
Po drugi svetovni vojni in izvedeni revoluciji so se dali v SAZU izvoliti nekateri vodilni slovenski komunisti in vodilni akterji izvedba revolucije, kot na primer Boris Ziherl in Boris Kidrič kot redna člana SAZU ter Josip Broz in Edvard Kardelj kot častna člana. Zadnji trije so bili v vodstvu slovenskih in jugoslovanskih komunistov v času medvojnega in povojnega obračunavanja z vsemi nekomunističnimi elementi tako znotraj kot izven [[OF|Osvobodilne fronte]]. Iz tega časa izhajajo tudi privilegiji članov SAZU sovjetskega tipa, med drugim redne mesečne nagrade, ki so se ohranili tudi v samostojni Sloveniji in tako SAZU uvrščajo med nekaj preostalih akademij držav bivšega komunističnega bloka, ki so še ohranile privilegije članov akademij iz komunističnih časov.{{cn}}
