Program Človek in biosfera: Razlika med redakcijama

'''Program Človek in biosfera''' ({{lang-en|Man and the Biosphere programme}}; [[kratica]] '''[[MAB]]''') je [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCOUnescov]]-v medvladni raziskovalni program, ki potrjuje [[biosferni rezervat|biosferne rezervate]], kot koncept in sredstvo za uresničitev [[trajnostni razvoj|trajnostnega]] ravnovesja med pogosto nasprotujočimi si cilji ohranjanja [[biodiverziteta|biološke pestrosti]], spodbujanja razvoja človeških virov z vzdrževanjem kulturnih vrednot. Biosferni rezervati so lokacije, kjer se ti cilji preizkušajo, prikazujejo in izvajajo.

Ta interdisciplinarni program je bil ustanovljen leta [[1971]]. Program vodi Mednarodni koordinacijski svet (''MAB International Co-ordinating Council''), sestavljen iz predstavnikov držav članic, ki jih izvoli Generalna konferenca Unesca. Program izvajajo nacionalni komiteji ali informacijske točke (''focal points'') programa MAB.

Eden osrednjih ciljev programa je ustanoviti omrežje biosfernih rezervatov (''Biosphere reserves''). To so območja kopnih ali obalno/morskih [[ekosistem]]ov, kjer se z ustrezno opredelitvijo območij z različnim varstvenim režimom in upravljanjem usklajujejo ohranjevanje ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti s trajnostno rabo naravnih virov. Pri tem je nujno sodelovanje lokalnih skupnosti, ki naj bi v območjih MAB laže uveljavljale svoje interese. Hkrati bi v teh območjih potekala znanstvena raziskovanja, spremljanje stanja, izobraževanje in usposabljanje.

Marca leta [[1995]] sta bila na mednarodni konferenci v [[SevillaSevilja|SevilliSevilji]] sprejeta Strategija in statutarni okvir (''Statutary Framework'') za razvoj svetovnega omrežja biosfernih območij. Istega leta je oba dokumenta potrdila Generalna konferenca UNESCO.

Izraz »biosfera« se nanaša na vse kar oskrbujejo življenje na Zemlji: zemljo, vodo in atmosfero. Beseda »rezervat« pomeni, da je to posebno področje priznano da uravnava in ohranjanja s trajnostno rabo. Izraz »rezervat« ne pomeni, da so ti kraji izključeni iz človekove uporabe in razvoja. Humana uporaba prostora je pomemben del programa Človek in biosfera.

Pod UNESCO-voUnescovo zaščito so v Sloveniji<ref>[http://www.unesco.org/new/en/natural-sciences/environment/ecological-sciences/biosphere-reserves/europe-north-america/slovenia/ UNESCO MAB Biosphere Reserves: Slovenia]</ref>:

* Julija 2003 je UNESCO razglasil [[Julijske Alpe]] za biosferni rezervat svetovnega pomena - '''Biosferni rezervat Julijske Alpe'''. To je prvi biosferni rezervat v Sloveniji in obsega 195.723 hektarov v občinah [[občina Bled|občinah Bled]], [[občina Bohinj|Bohinj]], [[občina Bovec|Bovec]], [[občina Jesenice|Jesenice]], [[občina Kobarid|Kobarid]], [[občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]], [[občina Radovljica|Radovljica]], [[občina Tolmin|Tolmin]] in [[občina Žirovnica|Žirovnica]]. Osrednje in robno območje v Julijskih Alpah sta določeni z zakonom o [[Triglavski narodni park|Triglavskem narodnem parku]], prehodno območje pa obsega širši del Julijskih Alp.

* 29. oktobra 2004 je bil v svetovno mrežo biosfernih rezervatov sprejet tudi [[Regijski park Škocjanske jame|Park Škocjanske jame]] - imenuje se '''Kraški biosferni rezervat'''. Obsega osrednje območje, ki obsega strogo zavarovano območje samega parka, vplivno območje parka, ki združuje vzporedne aktivnosti v skladu s smiselno ekološko rabo in prehodno območje, ki obsega območje [[občina Divača|občine Divača]].