Leta 1938 je bil sprejet zakon, s katerim je bila ustanovljena državna akademija in s tem je prenehalo delovati društvo Akademija znanosti in umetnosti. Najprej je delovala v drugem nadstropju Lontovža, po letu 1945 pa v celotni zgradbi. S širitvijo dejavnosti, se je SAZU razširila tudi na sosednje zgradbe ob Novem trgu.
Zaradi unitaristične naravnanosti prve Jugoslavije, ki je nasprotovala nacionalnim imenom, je bilo njeno uradno ime Akademija znanosti in umetnosti (AZU). Pridevek »slovenska« je dobila med vojno. [[26. januar]]jajanuarja [[1943]] je bila sprejeta v [[italija]]nski [[Narodni svet akademij]] (Consiglio nazionale delle Academie).
Po drugi svetovni vojni in izvedeni komunistični revoluciji so se dali v SAZU izvoliti nekateri vodilni slovenski komunisti in vodilni akterji izvedba revolucije po sovjetskem vzoru, kot na primer Boris Ziherl in Boris Kidrič kot redna člana SAZU ter Josip Broz in Edvard Kardelj kot častna člana. Zadnji trije so bili v vodstvu slovenskih in jugoslovanskih komunistov v času medvojnega in povojnega zločinskega obračunavanja z vsemi nekomunističnimi elementi tako znotraj kot izven [[OF|Osvobodilne fronte]]. Tukaj posebej izstopajo umori slovenskih predvojnih demokratičnih politikov, duhovnikov, podjetnikov, protikomunistično usmerjenih intelektualcev in študentov ter lastnih sodelavcev iz Osvobodilne fronte. In seveda [[povojni poboji]] repatriiranih [[Slovensko domobranstvo|domobrancev]]. Iz tega časa izhajajo tudi privilegiji članov SAZU sovjetskega tipa, med drugim redne mesečne nagrade, ki so se ohranili tudi v samostojni Sloveniji in tako SAZU uvrščajo med nekaj preostalih akademij držav bivšega komunističnega bloka, ki so še ohranile privilegije članov akademij iz komunističnih časov.{{cn}}
