Plenilsko založništvo: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m dp
m +
Vrstica 1:
{{v delu}}
'''Plenilsko založništvo''' je [[založništvo|založniška]] praksa nekaterih izdajateljev strokovne literature (predvsem izdajateljev [[znanstvena revija|znanstvenih revij]]), pri kateri založnik izkoriščazlorablja model »avtor plača«, značilen za [[prosti dostop]] (''Open Access'', OA). Delo sicer objavi, vendar je vtis, da gre za legitimno znanstveno objavo zgolj površinski, saj zniža standarde ali celo povsem zaobide proces znanstvene recenzije z namenom objaviti čim več del, da bi na ta način povečal zaslužek. Izraz se lahko nanaša bodisi na '''plenilske založnike''', bodisi na same '''plenilske revije'''.
__TOC__
[[Strokovna recenzija|Recenzija]] (znana tudi pod angleškim izrazom ''peer-review'') je eden temeljev sodobne [[znanost]]i, procespostopek, v katerem se oceni, ali poročilo o znanstveni raziskavi zadostuje merilom znanstvene objave: [[obnovljivost]], izvirnost, upoštevanje izsledkov drugih avtorjev na konkretnem področju ipd. Za recenzijo založnik sicer ne plača – to delo opravijo drugi znanstveniki s področja objave, kot je navada v sodobni znanosti, vendar je postopek včasih dolgotrajen in pogosto vodi v zavrnitev, kar založniku ni v neposrednem interesu.<ref name="Gasparyan2015">{{navedi revijo |last1=Gasparyan |first1=Armen Yuri |last2=Yessirkepov |first2=Marlen |last3=Diyanova |first3=Svetlana N. |last4=Kitas |first4=George D. |year=2015 |title=Publishing Ethics and Predatory Practices: A Dilemma for All Stakeholders of Science Communication |journal=Journal of Korean Medical Science |volume=30 |issue=8 |pages=1010–1016 |doi=10.3346/jkms.2015.30.8.1010 |pmc=4520929}}</ref> Uveljavljeni založniki na račun takšne selekcije vzdržujejo ugled svojih revij., Skar poslovnim modelom zaračunavanja naročnine bralcem večji ugledjim prinaša večji prihodek od naročnin. V začetku 21. stoletja pa se je pojavil alternativni model, pri katerem avtor plača založniku fiksen znesek za objavo svojega dela, to pa je nato prosto dostopno javnosti.
 
Vzporedno z razmahom prostega dostopa so se pojavili prvi založniki, ki so izkoristili priložnost in pričeli oglaševati priložnost za hitro objavo, pogosto z uporabo nepoštenih poslovnih praks in zavajanja. Leta 2009 je pozornost širše strokovne javnosti vzbudil primer podjetja Scientific Research Publishing, ki je v svojih novih revijah brez dovoljenja objavilo več kopij že objavljenih člankov iz drugih revij. Hkrati se je oglasilo nekaj akademikov, ki jih je podjetje navedlo kot člane uredniških odborov, a za to niso dali soglasja, isto podjetje pa se je posluževalo tudi množičnega oglaševanja prek [[elektronska pošta|elektronske pošte]].<ref>{{navedi revijo| last=Sanderson |first=Katharine |title=Two new journals copy the old |journal=[[Nature|Nature News]] |date=13.1.2010 |volume=463 |issue=7278 |pages=148 |doi=10.1038/463148a |pmid=20075892}}</ref> V drugem odmevnem primeru kmalu za tem je študent [[Univerza Cornell|Univerze Cornell]] za objavo v eni od novih OA revij poslal članek, v celoti sestavljen iz nesmiselnega zaporedja besed, revija pa ga je sprejela ter objavila.<ref name="chronicle.com">{{navedi novice |last=Basken |first=Paul |title=Open-Access Publisher Appears to Have Accepted Fake Paper From Bogus Center |work=The Chronicle of Higher Education |date=10.6.2009 |url=http://chronicle.com/article/Open-Access-Publisher-Appears/47717 |accessdate=30.5.2016}}</ref>
|url=http://chronicle.com/article/Open-Access-Publisher-Appears/47717 |accessdate=30.5.2016}}</ref>
 
Leta 2010 je knjižničar [[Univerza Kolorada v Denverju|Univerze Kolorada v Denverju]] Jeffrey Beall skoval izraz plenilsko založništvo ({{jezik-en|Predatory publishing}}) in objavil seznam sumljivih revij ter založnikov na svojem [[blog]]u. Kljub nekaterim kritikam glede kriterijev in očitkom o diskriminiranju izdajateljev iz manj razvitih držav je postal njegov seznam, ''Beall's list'', vpliven v akademskem svetu kot referenčno delo.<ref>{{navedi revijo |last1=Berger |first=Monica |last2=Cirasella |first2=Jill |year=2015 |title=Beyond Beall’s List: Better understanding predatory publishers |journal=College & Research Libraries News |volume=76 |issue=3 |pages=132–135}}</ref> Skozi javno razpravo in z Beallovim seznamom se je izkristaliziral nabor kriterijev, ki jih lahko raziskovalec uporabi za presojo, ali je založnik verodostojen ali ne. Med njimi so:<ref>{{navedi dokument |url=https://scholarlyoa.files.wordpress.com/2015/01/criteria-2015.pdf |last=Beall |first=Jeffrey |title=Criteria for Determining Predatory Open-Access Publishers |edition=3. |work=Scholarly Open Access |date=1.1.2015}}</ref><ref>{{navedi splet| url=http://uni-lj.beta.libguides.com/c.php?g=412371&p=2810258 |title=Odprti dostop za področje biomedicine: plenilski založniki in ugrabljene revije |publisher=[[Centralna medicinska knjižnica, Ljubljana|Centralna medicinska knjižnica]] |date=20.5.2016 |accessdate=29.5.2016}}</ref>
Vrstica 25 ⟶ 24:
 
== Posledice ==
Različni komentatorji so izrazili prepričanje, da pojav plenilskih založnikov spodkopava integriteto znanstvenega komuniciranja v celoti ter briše ločnico med znanostjo in neznanostjo. Neetično ravnanje in objavljanje slabih člankov niža zaupanje javnosti v znanost kot celoto, saj laiki še težje ločijo legitimno revijo od plenilske kot raziskovalci.<ref name="Gasparyan2015"/><ref name="Bowman2014"/><ref>{{navedi revijo| url=http://www.the-scientist.com/?articles.view/articleNo/32426/title/Predatory-Publishing/ |title=Predatory Publishing |last=Beall |first=Jeffrey |journal=The Scientist |date=1.8.2012 |accessdate=29.5.2016}}</ref> To je lahko usodno v situacijah, kakršna je uporaba znanstvenih člankov kotza dokazni material v sodnih procesih.<ref>{{navedi revijo| last=Rich |first=Timothy S. |year=2016 |title=Predatory Publishing, Open Access, and the Costs to Academia |journal=PS: Political Science & Politics |volume=49 |issue=2 |pages=265–267 |doi=10.1017/S1049096516000172}}</ref> in pri vzpostavljanju [[Klinične smernice|kliničnih smernic]] v [[medicina|medicini]], kjer je lahko ogroženo zdravje ljudi. Odsotnost recenzije namreč omogoča ponarejanje podatkov in druge vrste manipulacij s strani avtorjev.<ref name="BMJ">{{navedi revijo |last1=Clark |first1=Jocalyn |last2=Smith |first2=Richard |year=2015 |title=Firm action needed on predatory journals |journal=BMJ |volume=350 |pages=h210 |doi=10.1136/bmj.h210}}</ref>
 
Plenilski založniki lahko močno škodijo tudi samim raziskovalcem. Tisti iz držav v razvoju z omejenim proračunom za raziskave, ki se poskušajo uveljaviti v globalni akademski sferi, še posebej težko poravnajo strošek objave izsledkov svojih raziskav, povrh vsega pa je ta objava zaradi obskurnosti revije na koncu spregledana.<ref name="BMJ"/> Tudi v Sloveniji je bil odmeven primer raziskovalca, ki je objavil članek v ugrabljeni reviji, misleč, da gre za legitimno [[botanika|botanično]] revijo ''Wulfenia'', ki jo izdaja [[Koroški deželni muzej]] iz Avstrije. V sistemu [[COBISS]] je bila sprejeta odločitev, da se lažni reviji dodeli nov ISSN, tako da je članek bistveno nižje vrednoten po kriterijih [[Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije|Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS]], kar lahko negativno vpliva na projektno financiranje.<ref>{{navedi dokument |title=Plenilske in ugrabljene revije, zavajajoče metrike |url=http://ktfmb.um.si/site/assets/files/1125/plenilske_in_ugrabljene_revije.docx |publisher=[[Univerzitetna knjižnica Maribor]] |date=december 2015 |first1=Dunja |last1=Legat |first2=Bernarda |last2=Korez |accessdate=29.5.2016}}</ref>
 
== Sklici in opombe ==