Plenilsko založništvo: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m dp |
m + |
||
Vrstica 1:
{{v delu}}
'''Plenilsko založništvo''' je [[založništvo|založniška]] praksa nekaterih izdajateljev strokovne literature (predvsem
__TOC__
[[Strokovna recenzija|Recenzija]] (znana tudi pod angleškim izrazom ''peer-review'') je eden temeljev sodobne [[znanost]]i,
Vzporedno z razmahom prostega dostopa so se pojavili prvi založniki, ki so izkoristili priložnost in pričeli oglaševati priložnost za hitro objavo, pogosto z uporabo nepoštenih poslovnih praks in zavajanja. Leta 2009 je pozornost širše strokovne javnosti vzbudil primer podjetja Scientific Research Publishing, ki je v svojih novih revijah brez dovoljenja objavilo več kopij že objavljenih člankov iz drugih revij. Hkrati se je oglasilo nekaj akademikov, ki jih je podjetje navedlo kot člane uredniških odborov, a za to niso dali soglasja, isto podjetje pa se je posluževalo tudi množičnega oglaševanja prek [[elektronska pošta|elektronske pošte]].<ref>{{navedi revijo| last=Sanderson |first=Katharine |title=Two new journals copy the old |journal=[[Nature|Nature News]] |date=13.1.2010 |volume=463 |issue=7278 |pages=148 |doi=10.1038/463148a |pmid=20075892}}</ref> V drugem odmevnem primeru kmalu za tem je študent [[Univerza Cornell|Univerze Cornell]] za objavo v eni od novih OA revij poslal članek, v celoti sestavljen iz nesmiselnega zaporedja besed, revija pa ga je sprejela ter objavila.<ref name="chronicle.com">{{navedi novice |last=Basken |first=Paul |title=Open-Access Publisher Appears to Have Accepted Fake Paper From Bogus Center |work=The Chronicle of Higher Education |date=10.6.2009 |url=http://chronicle.com/article/Open-Access-Publisher-Appears/47717 |accessdate=30.5.2016}}</ref>
Leta 2010 je knjižničar [[Univerza Kolorada v Denverju|Univerze Kolorada v Denverju]] Jeffrey Beall skoval izraz plenilsko založništvo ({{jezik-en|Predatory publishing}}) in objavil seznam sumljivih revij ter založnikov na svojem [[blog]]u. Kljub nekaterim kritikam glede kriterijev in očitkom o diskriminiranju izdajateljev iz manj razvitih držav je postal njegov seznam, ''Beall's list'', vpliven v akademskem svetu kot referenčno delo.<ref>{{navedi revijo |last1=Berger |first=Monica |last2=Cirasella |first2=Jill |year=2015 |title=Beyond Beall’s List: Better understanding predatory publishers |journal=College & Research Libraries News |volume=76 |issue=3 |pages=132–135}}</ref> Skozi javno razpravo in z Beallovim seznamom se je izkristaliziral nabor kriterijev, ki jih lahko raziskovalec uporabi za presojo, ali je založnik verodostojen ali ne. Med njimi so:<ref>{{navedi dokument |url=https://scholarlyoa.files.wordpress.com/2015/01/criteria-2015.pdf |last=Beall |first=Jeffrey |title=Criteria for Determining Predatory Open-Access Publishers |edition=3. |work=Scholarly Open Access |date=1.1.2015}}</ref><ref>{{navedi splet| url=http://uni-lj.beta.libguides.com/c.php?g=412371&p=2810258 |title=Odprti dostop za področje biomedicine: plenilski založniki in ugrabljene revije |publisher=[[Centralna medicinska knjižnica, Ljubljana|Centralna medicinska knjižnica]] |date=20.5.2016 |accessdate=29.5.2016}}</ref>
Vrstica 25 ⟶ 24:
== Posledice ==
Različni komentatorji so izrazili prepričanje, da pojav plenilskih založnikov spodkopava integriteto znanstvenega komuniciranja v celoti ter briše ločnico med znanostjo in neznanostjo. Neetično ravnanje in objavljanje slabih člankov niža zaupanje javnosti v znanost kot celoto, saj laiki še težje ločijo legitimno revijo od plenilske kot raziskovalci.<ref name="Gasparyan2015"/><ref name="Bowman2014"/><ref>{{navedi revijo| url=http://www.the-scientist.com/?articles.view/articleNo/32426/title/Predatory-Publishing/ |title=Predatory Publishing |last=Beall |first=Jeffrey |journal=The Scientist |date=1.8.2012 |accessdate=29.5.2016}}</ref> To je lahko usodno v situacijah, kakršna je uporaba znanstvenih člankov
Plenilski založniki lahko močno škodijo tudi samim raziskovalcem. Tisti iz držav v razvoju z omejenim proračunom za raziskave, ki se poskušajo uveljaviti v globalni akademski sferi, še posebej težko poravnajo strošek objave izsledkov svojih raziskav, povrh vsega pa je ta objava zaradi obskurnosti revije na koncu spregledana.<ref name="BMJ"/> Tudi v Sloveniji je bil odmeven primer raziskovalca, ki je objavil članek v ugrabljeni reviji, misleč, da gre za legitimno [[botanika|botanično]] revijo ''Wulfenia'', ki jo izdaja [[Koroški deželni muzej]] iz Avstrije. V sistemu [[COBISS]] je bila sprejeta odločitev, da se lažni reviji dodeli nov ISSN, tako da je članek bistveno nižje vrednoten po kriterijih [[Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije|Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS]], kar lahko negativno vpliva na projektno financiranje.<ref>{{navedi dokument |title=Plenilske in ugrabljene revije, zavajajoče metrike |url=http://ktfmb.um.si/site/assets/files/1125/plenilske_in_ugrabljene_revije.docx |publisher=[[Univerzitetna knjižnica Maribor]] |date=december 2015 |first1=Dunja |last1=Legat |first2=Bernarda |last2=Korez |accessdate=29.5.2016}}</ref>
== Sklici in opombe ==
|