Niccolò Paganini: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
slika z Wikipodatki
nič
Vrstica 30:
Leta 1836 se je Paganini vrnil v Pariz in ustanovil igralnico. Finančno je propadel in je na dražbi prodal svoje osebne predmete, vključno s svojimi glasbili in tako poplačal dolgove. Ob božiču leta 1838 je odšel v Marseill in po kratkem bivanju odpotoval v Nico, ker se je njegovo zdravstveno stanje poslabšalo. Bruhal je kri in po nekaj mesecih zaradi notranjih krvavitev 27. maja 1840 umrl. Po silnih zapletih s cerkvenimi oblastmi (ni opravil zadnjih zakramentov), so ga šele dvajset let po smrti (1876) pokopali v Parmi.
 
Paganini se je le enkrat resneje zapletel in to s pevko z imenom Antonia Bianchi iz Coma, ki jo je leta 1813 srečal v Milanu. Skupaj sta koncertirala po vsej Italiji. Rodil se jima je sin, Ahil Cyrus Alexander, rojen 23. julija 1825 v Palermu in krščen v San Bartolomeu. Paganini ga ni nikoli posvojil, njuna zveza se je končala aprila 1828 na Dunaju. Paganini je Ahila jemal na svoje evropske turnejturneje. Ahil je tudi spremljal svojega očeta do njegove smrti. Je imel ključno vlogo pri spopadanju z oblastmi glede očetovega pokopa v letih po njegovi smrti.
 
Skomponiral je 6 violinskih koncertov, mnogo [[sonata|sonat]], [[kapričo|kapričev]] in drugo komorno glasbo za [[godala]].