|
== Dela in ideje ==
=== ''K filozofiji dejanja'' ===
''K filozofiji dejanja'' (vК izvirnikuфилософии K filosofii postupkaпоступка) je bila prvič objavljena v ZSSR leta 1986. Rokopis, napisan med letoma 1919 in 1921, ni bil ohranjen v celoti, zaradi česar se ta filozofski esej danes smatra za fragment nedokončanega dela. K filozofiji dejanja obsega zgolj uvod (katerega prvih nekaj strani manjka) in prvi del (izmed štirih) celotnega besedila. Prvi del eseja obravnava analizo storjenih del ali dejanj, ki tvorijo dejanski svet; “svet dejansko doživet, ne pa zgolj predstavljiv svet”. Za tri nadaljnje in nedokončane dele je Bahtin v uvodu napovedal, katere teme bo obravnaval. V drugem delu naj bi obravnaval estetsko dejavnost in etiko umetniškega ustvarjanja, v tretjem etiko političnega delovanja, in v četrtem religijo.
To delo je eno izmed Bahtinovih zgodnjih del v povezavi z [[etika|etiko]] in [[estetika|estetiko]]. V njem postavi tri trditve o priznanju edinstvenosti udeležbe v Biti.'[[bit (filozofija|biti]]':
1. Jaz sem hkrati aktivno in pasivno udeležen v Biti'biti'.
2. Moja edinstvenost je dana, ampak hkrati obstaja samo do te mere, do katere svojo edinstvenost konkretizirati (torej je v storjenih delih in dejanjih, ki jih je še potrebno doseči).
3. Zato, ker sem dejanski in nezamenljiv, moram svojo edinstvenost konkretizirati.
Bahtin še doda, da “Je v odnosu s celotno dejansko enotnostjo, da moja edinstvena misel izvira iz mojega edinstvenega mesta v Biti'biti'.” Obravnava koncept [[morala|morale]], pri čemer pripiše prevladujočo legalistično predstavo človeškim moralnim dejanjem. Po Bahtinu posameznik ne more ohraniti nevtralnosti proti moralnim in etičnim zahtevam, ki se kažejo kot glas zavesti.
V tem delu Bahtin tudi vpelje “arhitektski”“arhitektonski” oz. shematski model človeške psihe, ki sestoji iz treh delov: “jaz-za-sebe”, “jaz-za-ostale”, in “ostali-za-mene”. Jaz-za-sebe je nezanesljiv vir identitete in Bahtin trdi, da je jaz-za-druge tisti, prek katerega ljudje razvijejo občutek identitete, saj služi kot združitev pogledov drugih name. Nasprotno, drugi-za-mene opisuje, kako drugi vključijo moje dojemanje njih v svoje [[Osebna identiteta|identitete]]. Identiteta, kot jo Bahtin opisuje tukaj, ne pripada le posamezniku, temveč si jo delijo vsi.
=== ''Problemi poetike Dostojevskega: večglasje in nedokončljivost'' ===
V delu Problemi poetike Dostojevskega se Bahtin odmakne od svojih zgodnjih filozofskih idej in proti ideji dialoga. V njem predstavi tri pomembne koncepte.
| 